Da boste videli, v kateri kategoriji je vaš objekt, in na podlagi dobljenih vrednosti presodili nujnost toplotnoizolacijske obnove objekta, nemalokrat oziroma kar praviloma pa je treba misliti tudi na sanacijo ogrevalnega sistema.
Izračun porabe na kvadratni meter
Za izračun toplotnih izgub vašega objekta sta na voljo dve možnosti. Prva je ocena toplotnih izgub na osnovi porabe energenta obstoječega ogrevalnega sistema, druga pa na podlagi specifik vaše hiše – na primer porabe kurilnega olja v klasičnem kotlu, zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina ali peletov, prav tako pa lahko izračunate tudi toplotne izgube glede na porabo drv. Potem delite stroške za ogrevanje s kvadratnimi metri in dobite ceno ogrevanja na kvadratni meter, kar vam da takoj zelo dobro informacijsko vrednost vašega objekta, prav tako pa lahko dobite tudi porabo energenta na kvadratni meter.
Ob tem je treba upoštevati tudi izkoristke kotla. Ti so za kotle na plin (zemeljski ali UNP) približno 92 odsotkov, v kondenzacijskem je 97-odstoten izkoristek, v dobrih kotlih na kurilno olje je ta približno 90-odstoten, v dobrih kotlih na drva 70-odstoten (žal je ta praviloma v številnih starejših kotlih bistveno nižji), izkoristek v pečeh na pelete pa je približno 90-odstoten. Sedaj pa še energetske vrednosti posameznih energentov. Energetska vrednost zemeljskega plina je 9,26 kWh/m܁ utekočinjenega naftnega plina 12,82 kWh/kg, ekstra lahkega plinskega olja 9,96 kWh/l, posušena drva z manj kot 20 odstotki vlage imajo energetsko vrednost 1.800 kWh/m܁ peleti pa 5 kWh/kg.
Primerjave cen energentov
Povsem mimogrede naj prostor izkoristimo še za grobo primerjavo cen kurjenja glede na različne energente. Daleč najcenejše je kurjenje drv v kvalitetnem kotlu, sledijo peleti, le nekoliko dražje pa je ogrevanje z zemeljskim plinom v kondenzacijskem kotlu, medtem ko je ogrevanje z UNP dražje od ogrevanja na kurilno olje – seveda s predpostavko, da upoštevamo samo cene energentov brez amortizacijskih in investicijskih stroškov. Vse to govori tudi v prid pravilnosti odločitve nekega našega bralca in naše razlage, ki smo mu jo že posredovali preko telefona. Objekt ogreva s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin, sanitarno vodo s toplotno črpalko, bil pa je pred dilemo, česa se lotiti najprej – obnove oken in obnove izolacije ali zamenjave dokaj racionalnega sistema ogrevanja za toplotno črpalko. Nasvet je logičen: najprej toplotnoizolacijska obnova, tako racionalnega sistema ogrevanja pa skoraj ni smiselno menjati.
Kategorije stavb
Iz dobljenega podatka specifične porabe, vidite, v katero kategorijo sodi vaša hiša ali vaše stanovanje, kajti približno vrednost boste s tem izračunom dobili tudi lastniki stanovanj v večstanovanjskih zgradbah. Če drugega ne, boste ugotovili, kakšna je poraba v vaši hiši in v katero kategorijo sodi.
Pasivne hiše: objekti, ki imajo toplotne izgube 15 do 25 W/m2, min. 35 cm izolacija zunanjih zidov, min. 40 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 0,8.
Nizkoenergijske hiše: novogradnje z odlično izolacijo, katerih toplotne izgube znašajo med 25 in 40 W/m2, min. 20 cm izolacija zunanjih zidov, min. 30 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 0,8.
Hiše z zelo dobro izolacijo: novi ali obnovljeni objekti z zelo dobro izolacijo, katerih toplotne izgube ne presegajo 50 W/m2, min. 15 cm izolacija zunanjih zidov, min. 25 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 1,0.
Hiše z dobro izolacijo: toplotne izgube za takšen objekt ne presegajo 60 W/m2, min. 8 cm izolacija zunanjih zidov, min. 20 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 1,1.
Hiše z minimalno izolacijo: objekti, ki imajo toplotne izgube večje od 75 W/m2,sStene brez izolacije, min. 10 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 1,3.
Tako rekoč pri vseh kategorijah stavb pod standardom hiš z dobro izolacijo oziroma porabo nad 75 W/m2 je smiselno razmišljati o celoviti toplotni obnovi stavb.