Le požrtvovalnosti ustreznih služb gre zahvala, da vendarle ni bilo smrtnih žrtev. Toda kaj je v tem času storila država, da ljudje ob Dravi ne bi več živeli v strahu, temveč v sobivanju z njo, kot je to veljalo v preteklosti? Če drži podatek, da so takrat z avstrijske strani nekontrolirano in s prepoznim opozorilom spustili preveliko količino vode v Slovenijo, je to prav gotovo problem, ki bi ga morali na bilateralni ravni reševati državi, in ne vsak posameznik, ki je utrpel škodo in strah. V naši državi pa bi se morali zamisliti, kaj pomenijo določeni posegi v naravo in kaj, če naravi s svojimi dejanji ne pomagaš, da deluje v obvladljivih in za ljudi varnih razmerah.
Narave ne smemo podcenjevati
Kaj to pomeni? Z jezom v Markovcih in umetnim kanalom za potrebe hidroelektrarne (HE) Formin je nastalo za oko prijetno jezero pod Ptujem, HE Formin v lasti Dravskih elektrarn, ki izkazujejo visok dobiček, pa je postala učinkovit alternativni vir električne energije. Do tu vse lepo in prav. Toda odgovorni so pozabili na vrsto pomembnih dejstev, ki jih je novembra leta 2012 »izpljunila« reka Drava, ker so se zadovoljili z zgrajenim in niso upoštevali naravnih dejstev, ki so opozorila, da narave ne smemo podcenjevati, lahko pa z njo sobivamo.
Veliko nam znajo o tem povedati naši predniki. Samo jezero je v vseh teh letih postalo ekološka bomba, saj se v njem zbirajo strupene naplavine – tako iz Avstrije kot tudi domače, slovenske, da ne bo nesporazuma. Obravnavani primer je grozil, da bo poplavil stari del Ptuja, zato so (očitno prepozno) odprli vse zapornice na jezu v Markovcih in stara struga Drave je izbrala pot čez polja. Del kanala do HE Formin je bil predrt, elektrarna pa poplavljena. Elektrarno so obnovili. Kaj pa ljudje ob stari strugi Drave? Kar 38 let za njihovo varnost ni bilo narejeno nič (!) in nekateri se še danes ne upajo vrniti na svoje domove …
Stara struga Drave je še vedno neurejena
Stara struga reke Drave ostaja neurejena, enako velja za vodotoke, ki se zlivajo v njeno strugo in ob povečanih padavinah poplavljajo okolico. S tem nastaja tudi problem podtalnice na celotnem Dravsko- Ptujskem polju, kjer so kleti domačij vse pogosteje poplavljene s kontaminirano podtalnico. Eden od pomembnih vzrokov za take razmere je dejstvo, da je država lastnica in upravljalka vseh vodotokov v Sloveniji. A se do njih obnaša mačehovsko. To se zrcali v tem, da se stara struga Drave zarašča, v njej se nabirajo naplavine, ponekod, kjer je nekoč vozil splav, pa jo danes lahko prečkate tako, da si še kolen ne zmočite. To pomeni manjši pretok reke in s tem več možnosti za poplave. Zelo preprosto.
Kot zna povedati Markovčan Marijan Fras, ki želi pomagati ljudem, ki živijo ob Dravi, so ljudje nekoč živeli v sožitju z reko. Lovili so ribe, rezali protje in tako čistili nabrežje, uporabljali vrbovje za domača opravila. S posebnimi branami so varovali zemljišča ob reki, da ta ni najedala bregov. Za lastne gradbene potrebe so iz reke izkopavali gramoz in tako pomagali sebi, hkrati pa skrbeli, da je bil pretok vode večji. Skrbeli so tudi za razlivna območja, da poplave niso naredile preveč škode. Danes vsega tega ne smejo več početi, ker jim država ne dovoli. Koncesijo za urejanje struge Drave vse od Dravograda do hrvaške meje ima sicer Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj (VGP Ptuj), ki pa se po pričevanju domačinov z urejanjem stare struge reke po Markovškem jezu ne ukvarja prav veliko oziroma se sploh ne … Tudi po omenjenih poplavah, pa čeprav je v ta namen od države dobilo dodatna sredstva.
Kdo je gospodar vodotokov?
Res je sicer, da je Agencija RS za okolje (ARSO) formalno zadolžena za urejanje vodotokov v Sloveniji, vendar ima vpliv na to, kako se naši vodotoki urejajo, še vrsta drugih organizacij, ki ščitijo ptice in druge živali, rastline in še kaj. Toda kje je tu človek? Kdo je gospodar posameznega vodotoka? Mnenje naravovarstvenikov je seveda pomembno, a potem naj prevzamejo tudi odgovornost za varnost in življenja ljudi, ki živijo ob reki. Za ljudi! Ti bodo še vedno znali pomagati tudi reki, če jim bo le država to dovolila …