Cimet

Cimet dobimo iz notranjega dela skorje cimetovca – drevesa, ki izhaja iz Oceanije ter Šrilanke. Cimet deluje protimikrobno in protiglivično, zato so ga že od nekdaj uporabljali v mazilih (na primer tigrova oziroma kitajska mast), pomaga pa tudi pri vnetjih sečil in prebavil, pospešuje kroženje krvi, stimulira živčevje, preprečuje raka in revmatska obolenja, pomaga sladkornim bolnikom, je odličen za izgubo kilogramov, znižuje trigliceride in holesterol. Cimet je torej neke vrste čarobna začimba za skoraj vse težave modernega časa, vendar pa ga nikakor ne smemo zaužiti več kot dve žlički na dan. Uporablja se tudi v kozmetiki – njegovo olje je priljubljeno pri negi telesa, z mešanico cimeta v prahu in vode se odpravlja celulit, če ga vmešamo v med, pa dobimo odlično masko za lase. Vonj cimeta je večini izjemno prijeten, zato se seveda v prazničnem času ne uporablja zgolj pri kuhi in peki, temveč tudi za odišavljenje doma (aroma cimeta je pogosta v dišečih svečkah).

Klinčki

Klinčki so posušeni cvetni popki drevesa klinčevca, ki jih še zaprte poberejo in posušijo. Gojijo ga v Indoneziji, Indiji, Braziliji, na Kitajskem in še nekaj deželah. Klinčke je najbolje kupiti cele, saj tako dalj časa ohranijo sladko aromo in nekoliko pekoč okus, pa tudi sicer jih (razen za peko) običajno uporabljamo cele. Kakšni klinčki pa so kakovostni? Naredite lahko preprost preizkus: klinčki, ki so dobre kakovosti, v vodi potonejo ali plavajo pokončno, slabi (ki so se že razdišali) pa ležijo na površju vode. Klinčke so že od nekdaj uporabljali v zdravstvene namene. Njihovo olje lahko olajša zobobol, zaustavi bruhanje in slabost, prav tako pa deluje antibakterijsko. Klinčki so torej dobri za prebavo (celo črevesne parazite odpravljajo) in delujejo kot lokalni antiseptik ter tudi kot rahel anestetik. Kot mnogo drugih začimb vsebujejo antioksidante, torej varujejo pred rakom. Še enega učinka ne smemo pozabiti: klinčki veljajo za afrodiziak.

http://www.thinkstockphotos.com/

Kardamon

Kardamon je rastlina podobna trstiki, raste pa v Indiji in še nekaterih državah. Semena nastanejo v plodovih cvetov in imajo močan, limoni podoben okus. Kardamon je nujna sestavina začimbne mešanice kari (curry) in spada med dražje začimbe. Tudi kardamon je najbolje kupiti cel oziroma, še bolje, kar cel plod, nato pa ga izluščimo in po potrebi zmeljemo doma. Kardamon blaži krče, deluje odvajalno, čisti telo, spodbuja prebavo …

Zvezdasti janež

Zvezdasti janež je magnoliji sorodna rastlina, prihaja pa s Kitajske, Japonske in iz Koreje. Velja za eno najstarejših rastlin. Z običajnim janežem nima nič skupnega, razen to, da oba vsebujeta anetol, ki jima daje podoben vonj – v zvezdastem janežu ga je zelo veliko in lahko pri otrocih povzroči tudi krče ter bruhanje, če pijejo njegov čaj. Zvezdasti janež sicer deluje proti gripi in prehladu. Zvezdasti janež vsebuje šikimsko kislino, katere sinteza je znanstvenike pripeljala do odličnega zdravila za gripo: tamifluja.

Vanilja

Vanilja spada med orhideje, izvira pa iz Mehike. Ima zelo sladek okus in vonj. Pri gojenju vanilje je izjemnega pomena ročno opraševanje, saj vsak cvet cveti le nekaj ur. Šele z oprašitvijo se namreč razvije plod oziroma strok, ki pa še nima arome – treba ga je sušiti na soncu ter nato potopiti v vodo, ga vsak dan za eno uro postaviti na vročino, sicer pa hraniti v zaprtih posodah. Postopek je torej zapleten, zato je tudi cena vaniljinih strokov nekoliko višja v primerjavi z drugimi začimbami. Vaniljo se uporablja kot cel strok, prah ali ekstrakt (sintetična vanilja). Najboljši je seveda cel strok, ki ga prerežete ter iz njega postrgate semena, preostanek stroka pa lahko skuhate v mleku ali primešate sladkorju (vaniljin sladkor). Vanilja se uporablja v kozmetiki (predvsem kot dišava) ter v mnogih industrijsko pripravljenih jedeh in pijačah – veliko se je na primer porabi za Coca-Colo. Najboljši sta vanilja iz Madagaskarja in Reuniona (burbonska vanilja), ki imata najbolj izrazito in močno aromo.

http://www.thinkstockphotos.com/

Muškatni orešček

Muškatovec prihaja z Moluških otokov in ga v Evropi poznamo šele od 10. stoletja, dolgo pa je bil zelo prestižen in je veljal za statusni simbol (nosili so ga na verižicah). Drevo rodi sadove, podobne marelicam, ki v notranjosti skrivajo po en orešček. Uporabljati ga je treba zmerno, saj že 4 grami muškata tudi pri odraslemu povzročijo resne težave – povzroči celo halucinacije. V manjših količinah je muškatni orešček koristen za prebavo in sečila. Orešček je najbolje naribati tik pred uporabo, sicer izgubi ves vonj. Uporablja se tako za sladke jedi kot meso in omake.

Poiščite okusne recepte na www.marmelina.si