Lastnosti tal
Če voda površinsko odteka in ne pronica v globino, to kaže na slabo strukturno sestavo tal. Zato je lahko kriva tudi naša hoja po mokrih tleh in obdelovanju, preden se tla dovolj ne osušijo. V peščenih tleh pa prav nasprotno voda izgine, še preden rastline zadostijo svojim potrebam.
Drevje in grmovnice
Zaradi dobro razvitega koreninskega sistema, ki prodira globoko pod površje, je pomanjkanje vode pri drevju in grmovnicah redkejše. Izjema so mlade rastline, ki jih moramo zalivati, da niso prizadete. Enako velja tudi za rastline, ki smo jih posadili v posode. Te so povsem odvisne od naše pomoči, zato z rednim zalivanjem skrbimo, da ne trpijo pomanjkanja.
Trata
Pri trati je pomembnejša količina kot pogostost zalivanja. Pri pomanjkljivem zalivanju, ko se namoči samo vrhnji sloj, korenine ne prodirajo v globino, zato je takšna trata bolj občutljiva za sušo. Pronicanje vode v globlje plasti je lahko moteno tudi zaradi polsti (odmrle travne bilke) in ostankov pokošene trave, ki mašijo in ovirajo oskrbo korenin. Praviloma naj bi se ob zalivanju namočilo vsaj 15 centimetrov globoko. Tako bo trata ostala lepa in zelena tudi v sušnem času.
Zelenjavne gredice
Nekatere vrtnine so bolj, druge pa manj občutljive za pomanjkanje vode. Predvsem plodovke zahtevajo redno oskrbo z vodo, če hočemo imeti kaj od pridelka. Je pa lahko zalivanje zaradi ustvarjanja dobrih razmer za razvoj glivičnih bolezni tudi dvorezen meč.
Okrasne rastline
Skupaj z vodo jim namenimo tudi nekaj listnega gnojila, kar nam bodo povrnile z obilnim cvetenjem. V suši ali po toči jih tako kot tudi druge prizadete rastline škropimo s sredstvi za čimprejšnje okrevanje (gabezov pripravek, pripravek iz kokalja itn.).
Čas zalivanja
Če utegnemo, je vrtne rastline najbolje zalivati v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah, če ne, pa to lahko storimo tudi zvečer. Večerno zalivanje ima nekatere slabe lastnosti, predvsem pa se z njim ustvarijo odlične razmere za razvoj glivičnih bolezni. Rastline skušajmo zaliti samo po tleh, tako da listi ostanejo suhi.
Ukrepi za izboljšanje talno-vodnega režima
Z nekaterimi ukrepi lahko tudi sami prispevamo k izboljšanju razmer za pronicanje in preprečevanju čezmernih izgub zaradi transpiracije (izhlapevanja vode skozi zelene dele rastline). Za to poskrbimo z razbitjem skorje in prekinitvijo kapilarnih povezav, ob tem pa nam bo v pomoč motika ali drugo priročno orodje. Tudi plevelne rastline porabijo veliko vode na račun vrtnin, zato jih redno odstranjujemo z gredic. S primernim gnojenjem, predvsem s kompostom in organskimi gnojili, bodo zagotovljene razmere za ustvarjanje humusa, ki je pomemben za rodnost in vezavo vode. Pri premagovanju sušnih dni bo pomagala tudi zastirka, uporabimo pa lahko kar pokošeno travo. Ta bo zadrževala tudi rast plevelnih rastlin, če pa že bodo pognale, jih bomo zlahka izpulili.
Poletna vročina bo postavila na preizkušnjo tako nas kot tudi naše vrtne rastline, z zalivanjem pa lahko poskrbimo, da bo naš vrt ostal sanjski še naprej.