Nemalokrat si po prijetnem druženju, pokušnji in poslušanju raznih vinskih zgodbic v vinarjevi kleti zaželimo, da bi podobno vzdušje pričarali tudi doma. V ta namen od vinarja kupimo steklenico ali dve nam ljubega vina, nato pa marsikdaj nastopi zagata: kako vino postreči? Ali sploh lahko vino hranimo doma, četudi nimamo za to prirejenega prostora oziroma vinske kleti?

Svetloba lahko vino spremeni

»Večina ljudi misli, da je treba imeti doma klet, če želimo imeti več kot tri steklenice vina. Pa ni res! Pomembno je, da poskrbimo za štiri glavne dejavnike: temperaturo, svetlobo, vibracijo in vedno moker zamašek,« pravi direktorica Vinoteke Brda in vinska aktivistka Petra Rutar. Tako rdeča kot bela vina se hranijo na temperaturi od 12 do 13 stopinj Celzija. Pomembno je tudi, da je temperatura kar se da konstantna oziroma da ne niha. Močna svetloba ali sonce lahko vsebino steklenice spremeni. Zato temnejši kot je prostor, tem bolje vino zori še naprej. Steklenice čim manj premikajte, saj je vino živa materija in ne mara velikih šokov in premikov. Steklenice položite vedno vodoravno, tako da je zamašek vedno moker. Če se zamašek posuši, skozenj pronica zrak, ki vino pokvari ali spremeni. Po besedah Rutarjeve se ob držanju navedenih navodil vinu ne more zgoditi nič hudega, tako da ga boste imeli – brez posebne kleti – vedno pri roki za morebitne goste. »Če pa ste kupili visokocenovna vina, ki zahtevajo leta ali celo desetletja za staranje, potem je najbolje, da se – če nimate lastne kleti – dogovorite z enim izmed slovenskih vinarjev, da vam ponudi v najem prostor za staranje tega vina,« svetuje direktorica Vinoteke Brda.

brda.jpg

Pravilno serviranje vin

Da bi pričarali vzdušje, ki smo ga doživeli pri tistih, ki znajo profesionalno rokovati z vinom, moramo pri postrežbi prijateljev upoštevati določen protokol. »Vina serviramo tako, da steklenico vedno pokažemo z etiketo proti gostu. Zamašek elegantno odpremo, ga povohamo in postavimo na zanj poseben krožnik, da ga lahko povohajo tudi ostali gostje. Če vina dekantiramo – to storimo s starejšimi letniki ali arhivskimi vini – naj bo to ob sveči in zelo počasi. Dekantiranje pomeni, da vino iz steklenice počasi prelijemo v posebno stekleno posodo, ki ji rečemo dekanter, in sicer zato, da se vino prezrači in s tem dobi povsem novo paleto vonjav in okusov,« pojasnjuje naša sogovornica. Penine serviramo hladne do 6 stopinj Celzija, bela vina do 13 stopinj Celzija, oranžna vina med 15 in 18 stopinj, rdeča vina pa med 17 in 18 stopinj Celzija. Sladka bela vina postrežemo hladna, sladka rdeča vina pa na sobni temperaturi. Ob tem še pomemben nasvet: nikoli ne natočimo polnega vinskega kozarca, saj tako gost ne bi uspel zavrteti vina in počakati, da se odprejo vse arome. Predlagana mera je nekje pod polovico.

petra_rutar.jpg

Kam shraniti ostanke vina

»Če ne spijete vse steklenice, jo seveda lahko ohranite še za nekaj časa. Bela vina hranite v hladilniku, rdeča pa lahko kar zunaj na sobni temperaturi. Lahko si pomagate tudi s posebnimi zamaški in 'pumpico', ki odvzame odvečen zrak v steklenici, kar vam bo podaljšalo vsebino še za kakšen dan,« odgovarja direktorica Vinoteke Brda Petra Rutar in dodaja, da je sicer težko natančno predvideti, koliko časa bo vino obstojno po odprtju steklenice: »Vsako vino je namreč drugačno, velja pa pravilo: boljša kot je kakovost grozdja in vina, več časa bo zdržalo.«