Zelo so uporabni tudi šibje in srobot ter slama, iz katerih lahko naredimo osnovo za adventne venčke. Iz rogovil vinske trte pa na primer lahko naredimo okvire za slike. Tudi iz buč, ki jih je v tem času na pretek, lahko naredimo marsikaj zanimivega.
Buča kot gradivo za kiparjenje
Poleg strašljivih buč, ki jih delajo otroci za noč čarovnic, se z bučami kot kiparskim materialom resneje spoprimejo le redki umetniki. Na področju rezbarjenja buč je zagotovo eden največjih umetnikov 43-letni Američan Ray Villafane iz Bellaira, ki dela neverjetne obraze z mimiko in drugačne skulpture. Pri nas se je s to vrsto umetnosti spoprijel Luka Kastelic, ki se sicer ukvarja z grafičnim oblikovanjem, upodobil pa je tudi nekatere politike. Oblikovanje buč je v bistvu kiparjenje, pri katerem kipar uporabi bučo kot material za izdelavo skulpture. Ker ima buča dva do pet centimetrov uporabne površinske mase, se mora kipar temu prilagoditi. Lažje je kipariti večje buče. Pri delu se uporabljajo rezbarski nožki in pribor za modeliranje ali kar pač pride pod roke.
Pirografija na bučah
Buče zanimivih oblik lahko tudi posušimo in jih uporabljamo za vaze za suho cvetje, kot skodelice ali pa na njih upodobimo vzorec. Včasih oblika buče kar kliče, da jo obdelamo, tako kot ta na sliki, ki smo jo spremenili v veveričko. Vzorec naredimo s posebno električno napravo, imenovano pirograf. To je majhna električna naprava, ki je sestavljena iz pretvornika in pisala, na koncu katerega je tanka žica, ki ob vključitvi naprave zažari. Moč žarenja žice uravnavamo na pretvorniku. S pirografom ustvarjamo najrazličnejše motive, predvsem na lesu, lahko pa tudi na drugih primernih materialih. Slike so lahko različne intenzivnosti – od vtisa sepie do dramatičnih črnih učinkov. Pirografijo na koncu ustrezno zaščitimo s kakovostnim lakom ali voskom, ki varujeta izdelek pred vročino in mrazom.
Izdelovanje okvirov iz vej
Iz različnih vej in rogovil vinske trte, naredimo zanimive okvire za slike. Izdelava okvira je dokaj preprosta. Veje narežemo oziroma odžagamo na primerno dolžino. Tam, kjer bodo veje prekrižane, naredimo primerno globoke utore. Veje zlepimo z lepilom za les, ki se hitro suši, ali zbijemo z žebljički. Pritrdimo še obešalo za sliko. Pazimo na ravnotežje. Da bo okvir držal sliko, izrežemo iz trdega kartona hrbet okvira in ga, potem ko smo vstavili sliko, pritrdimo z lepilom za les na okvir. Če nam je všeč, lahko okvir polakiramo, vendar moramo to storiti, še preden vstavimo sliko.
Prešanje listja in cvetja
V tem času prešamo predvsem raznobarvno listje in trave, mačehe in hortenzije. Uporabili jih bomo za izdelavo slik, voščilnic in ročno narejenega papirja. Z njimi lahko okrasimo tudi senčnik za luč. Za prešanje listja in cvetja ne potrebujemo veliko, le knjigo z vpojnim papirjem, na primer telefonski imenik in obtežilnik, ali enostavno stiskalnico – prešo. V knjigo razporedimo rastline tako, da so tiste enakih debelin skupaj, da se enakomerno stisnejo. Vlagati jih začnemo z zadnjega dela knjige. Če je rastlin več in bi bila nevarnost, da se dodane plasti deformirajo, si pomagamo s trdim kartonom, ki ga vstavimo vmes. Na koncu knjigo oziroma telefonski imenik še obtežimo. V stiskalnici lahko prešamo tudi debelejša stebla, mesnate cvetove, liste in popke. Prešo napravimo iz dveh kosov vezane plošče, ki ju na vogalih prevrtamo. V luknje vstavimo vsaj osem centimetrov dolge krilne vijake z matico. Tako bomo lahko plošči privijali. Narežemo več kartonov in nanje polagamo vpojni papir (pivnik) in rastline. Prvi teden sušenja matice vsak dan še malo privijemo. Rastline se sušijo različno dolgo – tanke potrebujejo mesec dni, debelejše nekoliko dlje. Preše med sušenjem ne odpiramo.
Več lahko preberete v knjigi Maje Matilde Remic HOBI USTVARJANJE, v kateri je več kot 250 idej za ustvarjanje v različnih materialih in tehnikah.