O dihanju in njegovem pomenu smo slišali že veliko, tokrat pa vam predstavljamo različne oblike zavestno nadziranega dihanja in nepredstavljive dimenzije, v katere nas lahko odpelje. Od večje fizične pripravljenosti in boljše oskrbe s kisikom pa vse do stika z bitjo, ki tli v naših globinah, nekje med maso misli in nenehnim čustvenim brnenjem. Da dih osvobaja, so vedeli že starodavni modreci, in glede na različne prakse, ki danes poudarjajo pomen dihanja, se zdi, da počasi ponovno obujamo mehanizme notranje inteligence. »Učenje dolgega, temeljitega, enakomernega, neslišnega in počasnega izdiha skozi nosnice ima močan vpliv na počutje in duševnost. Najslabše možno dihanje z vršički pljuč, ki ga nezavedno uporablja večina, pri katerem uporabljamo samo ključnico, ki jo z vdihom dvigamo in z izdihom spuščamo, pa nezadostno prevetri pljuča in dolgoročno vpliva na poslabšanje zdravja,« osnove pravilnega dihanja pojasni ustanoviteljica Detox Yoge, certificirana učiteljica joge sivananda Urška Kodela. Sat Pavan Kaur, učiteljica joge kundalini in Shakti Dance® ali joge plesa ter svetovalka za naravno načrtovanje družine, pa poudari, da kakovost dihanja vpliva na celoten način dojemanja sveta, a na srečo lahko z dihalnimi tehnikami vplivamo tudi v nasprotni smeri in umirjamo elektromagnetno valovanje v možganih ter si ustvarimo notranji mir.
Z dihanjem v trenutek
S pomenom dihanja sem se srečala v času športne kariere, ko mi je velika kapaciteta pljuč pomagala na poti pri napornih kondicijskih treningih. Dih je bil izjemno pomemben in če ti ga je zmanjkovalo, so bile vse tehnične vaje izvedene veliko manj zbrano in nekakovostno, kar je pri veliki frekvenci vaj lahko vodilo tudi v poškodbo. Zato je bilo dihanje osnova, dobra kapaciteta pljuč pa ključ do uspeha.
A dihanje sčasoma preraste v veliko bolj pomembno polje raziskovanja in pred časom sem naletela na tehniko zavestnega zveznega dihanja, ki jo je v knjigi Proces prisotnosti predstavil Michael Brown. Pritegnila me je povezava med čustvi, ki jih nisem znala najbolje redno izražati, in dihom. Avtor je poudaril, da je prav povezano dihanje tisti kanal, ki omogoči našim zatrtim čustvom, da pridejo na plan. Gre preprosto za to, da nam lahko dihanje vrne trenutek, redko dobrino, na katero smo v obremenjenosti pred preteklimi sistemi prepričanj in čustvenimi ranami ter cilji za prihodnost pozabili.
Ko zavestno povežemo dihanje, se začneta hkrati dva procesa: prvi je krepitev zavedanja sedanjega trenutka, drugi pa se veže na vnašanje kisika v telo. Večina dihajočih bitij diha s polnimi pljuči in brez premora med vdihom in izdihom. Tako ohranjamo zavedanje sedanjega trenutka in visoko raven spajanja s kisikom. Avtor opaža, da ljudje načeloma uporabljamo le 20 odstotkov sposobnosti pljuč, zaradi česar nam v telesu pogosto primanjkuje kisika. Gre torej za telesni in duševni vidik delovanja dihanja.
»Večina ljudi diha plitko in uporablja samo del svoje pljučne kapacitete. Posledično možgani in drugi notranji organi ne dobijo dovolj kisika za nemoteno delovanje, kar pa velikokrat vodi v bolezen. Vsi, ki sedijo za računalnikom po osem ur na dan, počasi zapirajo prsni koš, kar samo še poslabšuje položaj. Več kisika v pljučih pomeni več kisika v možganih in nas vodi do lažjega funkcioniranja in obvladovanja vsakodnevnih preprek,« je na posledice zanemarjanja diha opozorila Urška Kodela, ustanoviteljica Detox Yoge, certificirana učiteljica joge sivananda in svetovna popotnica.
Dihanje za razvoj duha
Jogijska znanost dihanja poudarja predvsem del dihanja, ki povezuje naše misli z dihanjem. Gre za kanal, ki nam omogoči nadzor nad pogosto bezljajočimi mislimi in nas osredišči v pristnost občutkov, ki jim tako radi ubežimo. Sami poudarjajo, da ni ključnega pomena dramatiziranje, analiziranje misli ter občutkov, ampak dopuščanje, da ti tečejo mimo kot cvetni list v vetru. Lahkotno in brez nadzora.
Prav dihanje pa je tisto, ki nam, ko smo nanj pozorni, pomaga pri sproščanju zakrčenosti, želje po nadzoru, nakopičenih čustev in nam pomaga na poti do jasnejšega, predvsem pa bolj umirjenega uma. S tem pa se sčasoma, z vajo in predvsem namero, širi tudi polje našega zavedanja, saj ko se vrnemo v trenutek, šele začnemo odkrivati pristnost in radost bivanja.
»Joga nam pomaga k dobremu počutju in jogijsko dihanje krepi telo, saj ga napolni s svežim kisikom in usmerja ter uravnava življenjsko energijo – prano. Hkrati pa pospešuje presnovo, čisti kri, učvrsti telo in izboljšuje imunski sistem. Vdih in izdih pa sta usklajena z gibom in tukaj se joga razlikuje od drugih vadb, saj nam pomaga umiriti um, navsezadnje nas energetsko in psihično umiri,« je vlogo dihanja v jogi pojasnila Urška Kodela in dodala, da je dihanje med drugim tudi edina telesna funkcija, na katero lahko zavestno vplivamo in hkrati poteka neodvisno od naše volje, zato ji pravimo tudi most med našo zavestjo in našim nezavednim.
Starodavna znanja o dihanju
Veda o dihanju pranajama, ki jo je razvila joga, stara je več tisoč let, spada pa med prve, ki so prepoznale tesno povezavo uma in čustev z zagotavljanjem in obnavljanjem optimalnega zdravja. Jogijska znanost o dihanju pravi, da strupi, ki se nabirajo v celicah, povzročajo lenobnost in pospešujejo nastanek bolezni. Življenjska energija (prana) in nadzor (jama) sestavljata esenco te subtilne tehnika joge, ki nam pomaga ponovno obuditi polno dihanje s trebušno prepono, temu pa pozneje dodajamo še različne dihalne tehnike, s katerimi se učimo nadzorovati in usmerjati svojo energijo.
»S pomočjo pranajame – dihalnih vaj se naučimo globlje in pravilneje dihati, in sicer se začnemo zavedati, da so dih, um in telo neločljivo povezani. Nikakor ne moremo napolniti pljuč, če temeljito ne izdihnemo, in izdihu se v jogi pripisuje večji pomen kot vdihu. Že samo pozorno in sproščeno opazovanje globokega vdiha in čim daljšega izdiha je tehnika, ki jo lahko najdemo pod imenom pranajama. Načeloma pa gre za kombinacije vdihov, izdihov, prekinjanja vdihov in izdihov, izmeničnega dihanja skozi eno in drugo nosnico, zajemanja sape ipd. Več stilov joge ima različne tehnike opazovanja in zadrževanja diha in v različnih športih pranajamo uporabljajo kot del vsakodnevnega treninga, le da se ji ne reče pranajama, temveč dihalne vaje.
S pranajamo čistimo in prezračimo pljuča, večamo kapaciteto pljuč, odstranimo sluz, čistimo sinuse. Med drugim tudi kri dobi večje zaloge kisika, poveča se vzdržljivost, spodbuja delovanje jeter, vranice, trebušne slinavke, uravnava prebavo, lajša nespečnost, blaži težave ušes in oči ter odpravlja blažjo vročino, pomaga pri urjenju koncentracije, pomirjanju živcev in ohranjanju budnega uma,« je o tem, kako se starodavne modrosti zlijejo z delovanjem sodobnega aktivnega človeka, povedala učiteljica joge Urška Kodela in poudarila, da je pranajama tehnika, ki ima izjemne rezultate, ampak mora biti na začetku strokovno vodena, saj zna biti celo nevarna.
Dviganje energije je v številnih primerih po svetu privedlo do negativnih učinkov, ko telo ni bilo pripravljeno oziroma dovolj čisto za absorpcijo tovrstne energije. V telesu imamo 72.000 nadhijev – to so nekakšni energetski kanali, kjer se energija pretaka, z nezdravim načinom življenja in stresom pa jim zamašimo. Ko dvignemo spečo energijo in je eden od večjih nadhijev zamašen, pa lahko pride do težav. Zato previdnost ni odveč.
Dihanje ognja
Način dihanja nam lahko o človeku tudi veliko pove. »Pokažite mi, kako dihate, pa vam povem, kako živite. Ali dihate polno, se vdih nežno kot valovanje preliva v izdih in obratno ter z (za)upanjem potujete skozi življenje, ali dihate plitvo in odsekano ter vas na vsakem koraku spremlja strah,« je pojasnila pomen pravilnega dihanja Sat Pavan Kaur, učiteljica joge kundalini, Shakti Shakti Dance® ali joge plesa ter svetovalka za naravno načrtovanje družine. Dodala je, da pri jogi kundalini poznamo tehnike dihanja, ki pomirjajo, pomlajujejo, očiščujejo, čistijo nekoristne vzorce uma in karmo, pa tudi tehnike, ki v nas privabijo sončno in eksplozivno energijo ter nas pripravijo za akcijo.
Poznamo več tisoč različnih krij oziroma programov vaj, ki vključujejo tudi določene vzorce dihanja. Velikokrat njihove učinke podkrepimo še s petjem mantre. »Osnovne oblike dihanja, ki se uporabljajo v jogi kundalini, so: globoko počasno oziroma tridelno polno jogijsko dihanje, močno dihanje in dihanje ognja. Globoko počasno dihanje se uporablja pri statičnih vajah in očiščuje, pomirja in nas povezuje z našim notranjim Jazom. Močno dihanje uporabljamo v večini dinamičnih vaj joge kundalini. V principu je enako kot globoko počasno dihanje, le da je hitrejše, vendar ne na račun zmanjšanja volumna vdiha in izdiha! S takšnim dihanjem povečamo tokove prane, življenjske energije v nadijih, energetskih kanalih.
Dihanje ognja je intenzivno in hitro ritmično dihanje, ki ga izvajamo s pomočjo trebušne prepone: predstavljamo si lahko, kot da bi skozi nos vdihnili ogenj in ga z vso silo hitro izdihnemo. Pri tem uporabimo trebušno prepono. Vdihnemo tako, da trebušne mišice, ki smo jih z izdihom potisnili navznoter, sprostimo in zrak bo sam našel pot v telo. Dihanje ognja intenzivno masira notranje organe, razstruplja telo in ga čisti usedlin v pljučih, sluznici, žilah in celicah. Močno poveča tudi dotok prane in telo močno segreje ter ga zaščiti pred poškodbami,« je različne oblike dihanja v jogi kundalini predstavila Sat Pavan Kaur, katere ime pomeni levinja miline in resnice, ki je nosilka prane, diha življenja.