Ukrepi so različni, začnimo pa v kurilnici kot srcu vsakega ogrevalnega sistema.
Dimnik, peč, radiatorji
Najprej dimnik in peč. Čiščenje dimnika je nujno v določenih časovnih presledkih, različnih za posamezne ogrevalne sisteme iz požarno varnostih razlogov in tudi zaradi učinkovitosti peči. Nekateri dimnikarji vam bodo očistili tudi kotle v manj zahtevnih pečeh, priporočamo pa obisk serviserja, ki bo poskrbel za čiščenje in tudi vse nastavitve. To je še posebej pomembno pri plinskih pečeh in pečeh na kurilno olje. Sajaste obloge v kotlu povzročajo višje temperature dimnih plinov in večje toplotne izgube, že en milimeter saj oziroma oblog na izmenjevalcih pa lahko pomeni od štiri do šest odstotkov višjo porabo. Pri oljnih pečeh je pogosto treba zamenjati tudi šobo gorilnika. Tudi peči na drva in še posebej novejše na sekance in brikete potrebujejo tekoče vzdrževanje.
V ogrevalnem sistemu so tudi radiatorji. Če jih še niste, jih lahko še vedno odzračite. Mogoče je, da se je v ceveh zaradi servisnih posegov in drugih vzrokov ujel zrak, ki preprečuje, da bi se radiatorji v celoti ogreli. Zato jih je treba odzračiti, kar storite s preprostim obratom majhne pipice na radiatorju, toliko, da priteče voda. Po odzračevanju je treba dopolniti vodo v sistemu in nastaviti tlak ogrevalne vode na normalno vrednost okoli 1,5 bara. Večjo učinkovitost sevanja radiatorja v prostor dosežemo tudi s termoizolacijskimi ploščami z aluminijasto oblogo debeline od 2 do 5 cm, ki jih namestimo na steno za radiatorje. Pomembno je, da zrak neovirano kroži okoli ogreval, ki jih ne smejo zastirati zavese, preveč zaprte klopi jedilnih kotov, prevelike okenske police, premajhni odmiki radiatorjev od sten, od tal in od polic, pa tudi sušenja perila na radiatorjih ne priporočamo, kajti vse to poviša porabo energije za ogrevanje. Eden izmed možnih posegov je tudi zamenjava starih radiatorjev z bolj učinkovitimi oziroma tistimi, ki bolje oddajajo toploto tudi pri nižjih temperaturah ogrevalne vode. Konvektorji oziroma radiatorji za naravno konvekcijo se danes večinoma uporabljajo v kombinaciji s toplotnimi črpalkami, razviti pa so bili kot alternativa klasičnim. Z njimi lahko znižamo temperaturni režim v objektu in s tem dobimo večji izkoristek ogrevalnega sistema.
Znižanje temperature
Eden izmed bolj učinkovitih varčevalnih ukrepov je znižanje temperature v prostorih. To seveda ne pomeni, da morate biti zato na hladnem, čeprav, resnici na ljubo, mnogi lastniki ali najemniki stanovanj počnejo tudi to. Merilniki porabljene energije so namreč marsikoga zaradi višjih stroškov ogrevanja postavili v nemogoč položaj. 23 stopinj Celzija v prostoru je enostavno preveč in se v njem tudi ne boste dobro počutili. Temperatura zraka v posameznih prostorih naj bo glede na namembnost taka, da ne poslabša bivalnega ugodja. Jo pa mirno zmanjšamo v prostorih, ki jih ne uporabljamo ali v njih ne potrebujemo visokih temperatur. Taki primeri so stopnišča, garaže, hodniki, shrambe, spalnice. Za eno stopinjo znižana temperatura zraka v prostoru pa lahko pomeni tudi okoli sedem odstotkov nižjo porabo energije. Kontroliranje temperature v posameznih prostorih je danes nujno, k temu pa veliko pripomorejo sodobni termostatski ventili, ki jih lahko nastavimo na želeno temperaturo. Tako se bo ventil na radiatorju avtomatsko zaprl pri določeni temperaturi (oziroma najprej zmanjšal pretok) in odprl, ko bo temperatura padla. Danes si praktično nihče ne more več privoščiti prakse iz preteklosti, ko smo imeli odprte radiatorje, če pa je bilo prevroče, smo odprli okno.
Seveda pa to ne pomeni, da ob takem režimu ni nujno tudi redno zračenje prostorov. Celo pomembnejše je, kajti svež zrak se prej ogreje. Okno odprite za nekaj minut in po možnosti naredite prepih, tako da se bo zrak hitro zamenjal, ob tem pa se stene ne bodo ohladile in se bo prostor po zapiranju oken spet hitro ogrel. Prezračevanje s sistemom odpiranja oken na kip ni učinkovito.
S temperaturo v prostorih je povezana tudi centralna regulacija ogrevanja, ki ji moramo v individualni hiši posvečati posebno pozornost. Ponoči in ob daljši odsotnosti je smiselno regulacijo centralnega ogrevanja preklopiti na znižan režim obratovanja, kar omogoča vsaka boljša regulacija. Enako velja za prekinitve ogrevanja ponoči in ob odsotnosti, popolno izklapljanje pa odsvetujemo, predvsem zaradi večje porabe energije pri ponovnem ogrevanju hladnih sten, čeprav moramo tukaj zelo upoštevati tudi akumulacijo sten.
Izoliranje podstrešja
Kaj pa lahko storimo glede izolacije celotne stavbe? Če je podstrešje slabo izolirano, je žal največkrat treba dodatno izolirati cel objekt. To je velik strošek, je pa smiseln. Najmanj, kar lahko naredite sami in tudi relativno hitro, je, da dodatno izolirate strope v mansardah ali hladna podstrešja. Strop v mansardi se namreč ne zaključi šele v slemenu, ampak se izravna že prej. Če imate ta trikotnik dostopen, vam priporočamo, da na strop mansarde namestite dodatno toplotno izolacijo kamene ali steklene volne. Prav tako lahko dodatno izolirate tudi hladna podstrešja, pri čemer je treba izolirati ploščo na podstrešju, glede na uporabo podstrešnega prostora pa se odločite za pohodno ali nepohodno izolacijo. Skratka, tudi z malimi ukrepi lahko relativno uspešno znižamo porabo energije za ogrevanje.
