To še posebno velja za gospodinjstva, ki s sistemi ogrevanja prostorov in vode ter sistemi hlajenja in uporabo drugih gospodinjskih aparatov v Sloveniji letno v povprečju porabijo skoraj polovico vse električne energije. Slovenija se glede na skupno letno porabo elektrike na prebivalca uvršča nad povprečje v Evropski uniji in na 74. mesto na svetovni lestvici držav, kjer so na prvih mestih države, kot so Norveška, Kanada in Švedska, za katere so značilni dolgi meseci hladnega vremena. Po uradni statistiki več kot 762.000 slovenskih gospodinjstev v povprečju porabi 2,8 milijona MWh električne energije na leto, kar pomeni v povprečju okoli 3,7 MWh na gospodinjstvo. Podatki in povprečja sami po sebi ne pomenijo veliko, če na elektriko kot na enega najširše uporabljanih in najbolj univerzalnih virov energije v gospodinjstvih po vsem svetu ne gledamo s primernim spoštovanjem.
Poznate svojo porabo?
Če želimo privarčevati kakšen evro, in to v časih, ko zaradi vremenskih nevšečnosti in ujm oskrba z elektriko in njena cena postajata manj samoumevni in manj stabilni, kot sta bili, je poznavanje porabe nujno. Da se inventure porabe elektrike v domačem gospodinjstvu lahko lotimo s primerno učinkovitostjo, je (poleg podrobnejšega spremljanja števcev po posameznih mesecih in ugotavljanja vzorcev porabe glede na sezonske vplive) koristno vedeti tudi, kakšen je delež porabe posameznih gospodinjskih aparatov v skupni električni porabi. S tem se varčevanja namreč lotimo na pravem koncu in začnemo varčevati tam, kjer se bo to najbolj in brez večjih žrtev izplačalo.
Največji porabniki
Če se osredotočimo na posamezne skupine gospodinjskih aparatov, ugotovimo, da so daleč največji porabniki elektrike tisti, ki uravnavajo temperaturo zraka in vode. Sledi jim skupina aparatov za pranje perila in pomivanje posode, tem pa razsvetljava, električne priprave za kuhanje, šele nato televizorji, računalniki in drugi aparati. Povedano konkretneje: največ energije porabijo zamrzovalne skrinje in običajni hladilniki (skupaj v povprečnem gospodinjstvu porabijo do 40 odstotkov vse električne energije na leto), sledi jim skupina pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev (vse tri skupine skupaj v gospodinjstvu lahko porabijo več kot 20 odstotkov energije), na tretjem mestu po porabi je razsvetljava (od 12 do 14 odstotkov energije), sledijo električni grelniki tople vode (okoli 12 odstotkov), električni štedilniki (od 5 do 8 odstotkov), TV-aparati in računalniki (skupno do 10 odstotkov) ter klimatske naprave in drugi gospodinjski aparati. Odstotki deleža porabe nihajo glede na intenzivnost in pogostost uporabe, energetsko učinkovitost in varčnost ter glede na sezonske dejavnike.
Kako privarčevati?
Pred vsakim načrtom varčevanja moramo najprej ugotoviti, kje največ porabimo, kaj od tega je nujno, kje pa lahko porabo elektrike zmanjšamo brez večjih žrtev. Če želimo dobiti natančnejšo sliko, ni odveč, da na posamezne električne aparate namestimo merilnike porabe elektrike za gospodinjske aparate, kar nam bo sliko o porabi lastnega gospodinjstva še dodatno izkristaliziralo.Glede varčevanja pri največjih porabnikih – predvsem zamrzovalnih skrinjah in hladilnikih – je stvar naslednja: na porabo energije najbolj vplivata nastavitev temperature v zamrzovalniku in hladilniku (čim nižja je, tem večja je poraba) in višina temperature zraka v prostoru, kjer je hladilni aparat (čim višja je, tem večja bo poraba energije). Na porabo hladilnih naprav imajo velik vpliv tudi njihova energetska učinkovitost in izolacija, to, kako pogosto jih odmrznemo in očistimo, kolikokrat jih odpiramo in vanje spustimo zunanji topel zrak in kako dobra so tesnila na vratih, da ne prepuščajo prehajanja toplote. Če želimo v kuhinji privarčevati še več, lahko zmanjšamo ali opustimo uporabo mikrovalovnih pečic, ki med kuhalnimi pripomočki veljajo za sorazmerno potratne porabnike električne energije.
Nakup varčnih aparatov
Precej se da privarčevati tudi pri uporabi pralnega stroja, ki porabi sorazmerno velik delež energije v povprečnem gospodinjstvu. Zato je tako pri zamrzovalnikih in hladilnikih kot pralnih strojih bolj kot pri drugih gospodinjskih aparatih pomembno, da se ob nakupu odločimo za tiste, ki se uvrščajo v prvi ali vsaj v enega zgornjih energetsko učinkovitih razredov. Pri porabi pralnega stroja je poleg pogostosti pranja najpomembneje, pri kakšni temperaturi peremo. Precej lahko privarčujemo že, če namesto pri 90 stopinjah perilo peremo pri 60 stopinjah, vse občutljivejše tkanine pa pri 40 stopinjah. Razlika v porabljeni energiji je ob pogostem pranju lahko velika, še posebno če vemo, da pralni stroj največ energije ne porabi za sam postopek pranja in ožemanja, temveč za segrevanje vode na zahtevano temperaturo. K nižji porabi seveda pripomoremo tudi, če peremo v večernih oziroma nočnih urah med 22. in 6. uro ter med vikendi, ko velja nižja tarifa cene električnega toka.