Tam smo jo našli na vrtu, na katerem pridela vse, kar potrebuje, in kljub več kot osmim križem, ki jih nosi, postori vse sama. Takoj je povedala, da je delati vajena, saj na kmetiji ni bilo časa za poležavanje: »Ko smo bili še otroci, imela sem tri sestre in brata, smo vedno pomagali na kmetiji, pozimi pa smo klekljali čipke, ki smo jih potem prodajali v Trstu.« Zaradi velike kmetije so potrebovali pomoč pri kmečkih opravilih, v sezoni tudi rudarjev, ki so jim dali Kendovi njive v obdelovanje, da so pridelali nekaj zase, v zahvalo pa so v sezoni pomagali pri košnji, spravilu pridelka... »Imeli smo ogromno posestvo. Spomnim se dobrih časov, ko smo imeli poleg živine, krav in volov, tudi konjski hlev.«
Kaj pa domača hiša, nekdanji dom?
»Tam zgoraj, na vogalu, sem imela kot dekle svojo sobico,« je počasi povedala, nekoliko odtavala v spomine in nadaljevala. »Seveda mi je težko, ko gledam nekdanjo domačo hišo. Ampak, veste, po drugi strani sem presrečna, ko vidim v hiši in okoli nje veliko ljudi, ki so zadovoljni, veseli. Ko vidim, da se tam vedno kaj dogaja. Ste že bili noter? Kako lepo so hišo obnovili in kako lepo skrbijo zanjo. Jaz ne bi zmogla, nikakor ne.«
Poseben odnos do obiskovalcev
Direktorica dvorca Kenda je Ivi Svetlik, sedanja »gospodinja«, oseba, ki skrbi, da je vse tako, kot mora biti, pa Bogdan Tončič. Na vprašanje, ali živi v dvorcu, se je samo zasmejal in preprosto odgovoril: »Ne, je pa res, da sem rad tu, rad delam. Vsi tu zaposleni se namreč identificiramo z dvorcem in tudi sam delam, kot da bi bil tu doma. Navsezadnje dober gospodar dela več kot drugi.«Majhnost hotela je obenem tudi njegova prednost, saj za goste skrbijo na vsakem koraku. Prednost pomeni tudi podatek, ki je dovolj zgovoren sam zase: večina je v hotelu od leta 1995. »Dokler bo trajalo osebno zadovoljstvo, žar, toliko časa bom užival v delu. Delo pa te tudi zelo izžame – ko daješ, sicer veliko tudi dobiš, vendar potrebuješ čas za oddih. Zato grem na dopust vedno na neki odmaknjen kraj.«
Slastna stran kulinarične ponudbe
Glavni kuhar je Franci Pivk, ki je bil pred nekaj manj kot desetletjem kuhar leta v Sloveniji, v kuhinji pa je tudi mladi Klavdij Pirih, član združenja inovativnih mladih kuharjev Evrope. Na jedilnem listu prevladuje lokalna kulinarika, sestavine so iz okolja in okoliških kmetij, saj le tako lahko pričarajo lokalne okuse. Kruh pečejo sami, v jedilnik je vključena tudi kulinarika Tolminskega in Vipavske doline, naročite pa lahko tudi piranskega brancina. Jedi pripravljajo po starodavnih receptih iz doma pridelanih ali nabranih sestavin, ki jih ponuja bližnja okolica. Z znanjem ekipe v kuhinji pod vodstvom šefa Pivka in ustvarjalnostjo starim receptom dajo pridih sodobnosti. »Gostje še posebno pohvalijo prekajenega jagenjčka, tudi po juhah smo znani, na primer juha smukavc, ki se jo pripravi iz zunanjih listov zelja, krompirja in zabele. Pa ledinska krompirjeva juha. No, omeniti moram vsaj še slano potičko zelševko. Ime izhaja iz vrtnih zeli, ki so sestavine jedi, ki se posebej dobro poda k juham,« je povedal Franci Pivk.
Si želite res dobre pojedine?
Hišni meniji domiselno nosijo imena članov rodbine Kenda in se spreminjajo glede na letni čas. Seveda so znani na tem območju žlikrofi, na jedilniku je divjačina, sladkovodne ribe, predvsem postrvi. »Tu so seveda tudi žličniki pa polenta, bakalca, bati, ajmoht… Glede sladic pa je takole: lokalna kulinarika na tem območju se ni mogla kosati z meščansko tradicijo, zato ohranjamo skutne štruklje, štrudlje, tu so cmoki, žličniki s sadnimi prelivi pa potice in med njimi mogoče prav posebna jabolčna potica pa bela potica v kombinaciji s skuto…«Bogdan je ponosno poudaril, da se večina gostov pri hrani prepušča, da sledijo priporočilom kuharja oziroma strežnega osebja. To glede prepuščanja velja tudi za vina, ki jih ponujajo. Poudarek v vinski karti je na naravnih in sonaravnih vinih. V ponudbi imajo tudi trenutni svetovni hit oranžna vina, sicer pa je bilo idrijsko območje od nekdaj najbolj vezano na vipavska vina. Od tam prihaja tudi hišno vino grace s posestva Grace. Zastopana so tudi vrhunska vina Goriških brd, Krasa in Kopra. Še dodaten šarm: žlahtno kapljico vam bodo ponudili v kristalnih Kendovih kozarcih, ki jih je oblikoval znameniti Oskar Kogoj, izdelali pa so jih v steklarski šoli Rogaška v Rogaški Slatini.
Obiščejo jih tujci, ki vedo kaj hočejo
Več kot polovica je poslovnih gostov, med turisti pa so na prvem mestu angleško govoreči, torej prihajajo iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Kanade in Avstralije, na drugem mestu francosko govoreči gostje, kar pomeni turisti iz Francije, Belgije in tudi Švice, nato pa gostje iz Nemčije, Izraela in Rusije, od koder so predvsem ribiči. V knjigi gostov je veliko znanih imen, na primer znana modna oblikovalka Paloma Picasso, najmlajša hčerka enega najbolj znanih slikarjev sveta, tu so bili številni vodilni svetovno znani menedžerji... Na vrt je prišla gospa s knjigo v roki, se zleknila na ležalnik in se nasmehnila v pozdrav. »Iz Kanade prihajam. Kako sem izvedela za ta dvorec? Z možem sva bila na srečanju v Rimu, kjer sem tudi predavala, in ker sva bila v Italiji že velikokrat, zlasti Toskano poznava zelo dobro, sva na spletu iskala nekaj novega.« S pogledom je objela vrt in dodala: »Lepo je, mir. Z možem sva nameravala ostati za konec tedna, pa sva tu že deset dni. Ja, sobe so čudovito opremljene.«
Sobe s pridihom stare duše
Vsaka od sob dvorca ima tudi svoje ime. »Sobe so opremljene s starinskim pohištvom iz 19. stoletja in so poimenovane po nekdanjih članih rodbine Kendovih,« je pojasnil Bogdan Tončič. In čisto res je, da ko vstopiš, postane čas nepomemben. Umirjenost, čaroben pridih preteklosti, občutki, na katere smo v vsakodnevnem hitenju že skoraj pozabili, kulise z umetninami, nevsiljivo opaznimi, a za ta okoliš nepogrešljivimi znamenitimi čipkami. Razkošje in eleganca na eni ter domačnost na drugi strani.