Čeprav se zdi, da je vresa nezahtevna rastlina, pa za svojo rast potrebuje kislo rastišče. Taka tla pri nas niso zelo pogosta, a jih lahko ustvarimo sami z dodajanjem kislega kremenčevega peska in kisle šote. Vresovke za svojo razvoj potrebujejo tudi veliko vlage. Brez zalivanja na vrtu ne bo bujnih rastlin, kakršne lahko vidimo na obalah Atlantskega oceana, kjer je podnebje precej bolj vlažno kot pri nas. Morda zato raje sadimo rese, pa tudi nekatere sleče.
Vsekakor nam bo vresa hvaležna, če ji bomo na vrtu namenili sončno in polsenčno lego. Zasaditev bo zelo lepa, če bomo vreso kombinirali z nizkimi iglavci in travo, rododendronom in hermeliko. Seveda jo lahko posadimo tudi v okrasne lonce (to pogosto vidimo tudi na grobovih), kjer pa se najbolje ujame z rastlinami, tipičnimi za jesen (hojhere, pernecije, krizanteme, homulice itn.).
Med resami je pri nas najbolj razširjena spomladanska resa, ki cveti od januarja do maja, grmiček s pokončnimi in kipečimi poganjki pa zraste od 20 do 35 centimetrov visoko. Ker ta vrsta dobro prenaša apnena tla, jo lahko posadimo v skoraj vsak vrt in na vsako gredico, pa tudi v okrasnem loncu bo odlično uspevala. Sorte spomladanske rese imajo zlato rumene oziroma tudi bronaste liste, cvetovi pa so lahko beli in v različnih odtenkih rožnate in rdeče. Te dni pa se lahko odločimo tudi za reso Erica darleyensis, ki cveti od novembra do konca pomladi, ko bodo na vrtu že začele poganjati prve cvetoče čebulnice. Čeprav je rastlina manj odporna proti zimskemu mrazu, pa je skoraj nepogrešljiva v vseh jesenskih dekoracijah.