Učinkovita raba energije pomeni, da za ogrevanje bivalnih prostorov porabimo čim manj denarja. Kot kažejo raziskave, ima pri izbiri načina ogrevanja v zadnjih letih najpomembnejšo vlogo cena, ne glede na izbiro ogrevalnega sistema pa imajo ključno vlogo tudi ustrezna toplotna izolacija stavbe ter seveda geografska lega oziroma trajanje kurilne sezone in povprečne zimske temperature. Kurilna sezona na Gorenjskem je na primer precej daljša kot na Primorskem, pa tudi povprečne temperature so tam občutno nižje, to pa so specifike, ki narekujejo drugačno ravnanje.
Kako izbrati?
Izbira ogrevalnega sistema je odvisna od več dejavnikov. V primeru daljinskega ogrevanja mora seveda obstajati možnost priklopa na omrežje, je pa ta možnost ena najbolj udobnih, saj je vse, kar imamo opraviti v zvezi z ogrevanjem, da odpremo radiatorje in da smo pri ogrevanju varčni. To na primer pomeni, da doma ne ogrevamo ob odprtih oknih in da na radiatorje namestimo termostatske ventile, ki samodejno uravnavajo temperaturo (izračuni kažejo, da vsaka stopinja nad 20 stopinjami Celzija pomeni tudi za pet in več odstotkov porabljene energije). Varčevati je mogoče tudi s spremljanem vrednosti na merilnikih toplote, ki so zdaj že vgrajeni v večino stanovanj v stanovanjskih blokih.
Izračuni tudi kažejo, da je ogrevanje s plinom morda res udobno in preprosto ter zato primerno za starejše in ljudi, ki jim primanjkuje časa, vendar pa je cena koristne energije tu med najvišjimi. Cena koristne energije utekočinjenega naftnega plina na primer dosega 14,1 centa na kWh energije, cena koristne energije zemeljskega plina pa precej manj, le 8,8 centa na kWh. Eden izmed dražjih načinov ogrevanja je tudi ogrevanje z elektriko. Drži sicer, da je elektrika kot obnovljiv vir energije (v kolikor gre seveda za proizvodnjo v hidroelektrarnah ali sončnih elektrarnah) eden najbolj čistih in okoljsko najmanj obremenjujočih energentov, a je hkrati dobro vedeti, da cena koristne električne energije dosega kar 14 centov na kWh, kar je približno enako kot pri utekočinjenem naftnem plinu. Elektrika, proizvedena s pomočjo toplotne črpalke, je seveda nekajkrat cenejša, saj dosega le 4,7 centa na kWh, a je tu treba upoštevati investicijo v toplotno črpalko in njeno vgradnjo s pripadajočimi sistemi. Med dražje energente se še naprej uvršča tudi kurilno olje, ki je glede na ceno koristne energije (11,5 centa na kWh) tretji najdražji energent, takoj za utekočinjenim naftnim plinom in elektriko iz omrežja.
Poceni biomasa
In tako počasi pridemo do biomase. Ker gre za obnovljiv vir energije, uporaba peletov, polen ali sekancev ni sporna, kljub temu pa je pri izračunu stroškov te vrste ogrevanja na dolgi rok treba upoštevati tudi investicijo v peč in napeljave. Stara peč namreč ustvarja mnogo več energetskih izgub kot nove peči, ki imajo nekajkrat višje energetske izkoristke. Če se odločamo med poleni in sekanci, je dobro poznati ceno koristne energije za vsako od teh skupin energentov iz biomase. Najnižja je namreč cena koristne energije pri sekancih, ki dosega le 2,2 centa na kWh. Le nekaj dražja so polena, kjer cena dosega 2,5 centa na kWh, medtem ko je cena ogrevanja s sicer vse bolj modernimi peleti 5,1 centa na kWh koristne energije. Naj bo tako ali drugače, ogrevanje z biomaso sicer resda prinaša več dela s čiščenjem peči in podobnimi opravili v hiši, a je njena cena je v primerjavi z drugimi energenti tudi za nekajkrat nižja.