Iz leta v leto spremljamo padanje cen zagotovljenega odkupa električne energije proizvedene iz sončnih elektrarn. Še zlasti v zadnjem letu pa se pojavlja veliko diskusij o tem ali je investicija v sončno elektrarno še donosna in če je ali je bolj donosna kot depozit investicijskih sredstev na banki oz. kakšna druga investicija. Odgovor na to vprašanje je odvisen predvsem od tega kolikšen delež lastnih investicijskih sredstev ima investitor na razpolago, kolikšna je cena denarja oz. obrestna mera potrebnega kredita, časa v katerem se izvede priklop na omrežje, izbire izvajalca in dobavitelja opreme ipd. Prodaja električne energije na trgu predvsem manjših proizvajalcev, ki že imajo ali pa se še odločajo za gradnjo sončne elektrarne na strehah svojih hiš, je precej težavna, saj gre običajno za manjše količine električne energije, ki kupcem običajno niso toliko zanimive, da bi lahko iztržili višjo ceno.
Investitorji in lastniki sončnih elektrarn se v letošnjem letu že množično sprašujejo ali se zaradi cenejše tehnologije in zmanjšanja odkupnih cen zagotovljenega odkupa in obratovalnih podpor morebiti že bolj izplača uporabljati električno energijo proizvedeno iz lastnih sončnih elektrarn za lastno porabo v stanovanjskih objektih, v omrežje pa oddajati le morebitne presežke oz. kupovati iz omrežja le morebitne primanjkljaje električne energije, ki jo stanovanjski objekt potrebuje.
Če pogledamo položnice za električno energijo in s tem cene enega od slovenskih ponudnikov električne energije za gospodinjstva lahko ugotovimo, da je poleg fiksnih stroškov, ki so odvisne od velikosti varovalk, ki jo posamezna stanovanjska enota uporablja še spremenljiv strošek, ki je sestavljen iz štirih delov, v skupni vrednosti z vključenim DDV za večjo dnevno tarifo (VT) 0,142356 EUR/kWh in za manjšo tarifo (MT) 0,097284 EUR/kWh. Zagotovljena odkupna cena električne energije iz sončnih elektrarn npr. na strehah objektov v mesecu juniju 2013 pa je 0,132 EUR/kWh. V mesecu decembru 2013 je napovedana cena zagotovljenega odkupa 0,117 EUR/kWh. Že na prvi pogled je možno ugotoviti, da je najoptimalnejša varianta za uporabnika sončne elektrarne na stanovanjskem objektu, da prodaja električno energijo proizvedeno iz sončne elektrarne po zagotovljeni odkupni ceni, večji del električne energije pa kupuje oz. uporablja v času manjše tarife. Če se porabi energije v času večje tarife odjemalec ne more izogniti, je la
hko bolj optimalna varianta, da se električna energija iz sončne elektrarne uporablja samo za lastno porabo.
Kaj naj uporabnik stori, da bo njegova sončna elektrarna obratovala optimalno?
Ker uporabnik električne energije le stežka sproti spremlja in tudi stežka prilagaja porabo na način, da bilo obratovanje njegove sončne elektrarne v kombinaciji s porabo električne energije v njegovem objektu optimalno, je Fakulteta za energetiko marca 2013 začela s projektom, pri katerem izvaja brezplačno merjenje, nadzor in svetovanje pri proizvodnji/porabi električne energije iz fotonapetostnih sistemov. Pri tem Fakulteta za do 10 prijavljenih zagotovi brezplačno tudi števec za neto merjenje električne energije in vso potrebno opremo. Izmed 10 prijavljenih bo izbranih najmanj 5 lastnikov stanovanjskih hiš s sončnimi elektrarnami, seveda pa je zaželeno, da se prijavijo tudi podjetja in lastniki industrijskih ter javnih objektov. Projekt z naslovom PV NET je v višini 85% sofinanciran v okviru EU programa Mediteran.
Področje raziskav tega projekta obsega raziskovanje proizvodnje električne energije iz fotonapetostnih sistemov, ki so nameščeni na površinah objektov siceršnjih uporabnikov električne energije in vpliv te proizvodnje na obratovanje električnega omrežja. Projekt obsega tudi področje »smart metering« in sicer merjenje neto porabe/proizvodnje električne energije (net metering) posameznih uporabnikov/proizvajalcev električne energije. Področje »pametnih merilnikov« vključuje tako merjenje delovne kot jalove energije, pa tudi drugih vplivov, kot so okoljska temperatura, vlaga, vetrni potencial in sončno sevanje. Pilotni pametni merilni sistemi, bodo omogočali merjenje in spremljanje proizvodnje na daljavo.
Fakulteta za energetiko, Univerza v Mariboru zato vabi vse zainteresirane lastnike ali upravljavce sončnih elektrarn, ki želijo sodelovati v raziskavi in optimiranju lastne proizvodnje, da nam do 30.8.2013 to tudi sporočijo elektronski naslov peter.mrak@um.si ali na telefon 03 777 04 03.