Franc Beravs, direktor Eko sklada, je pojasnil, da so do 27. avgusta na naslov sklada prejeli več kot 10.000 vlog samo za omenjeni poziv občanom, zato so v začetku tedna med 27. avgustom in 2. septembrom javnost oziroma morebitne vlagatelje obvestili, da bodo s prvim septembrom nehali sprejemati nove vloge. Tisti investitorji, ki so že imeli zbrano dokumentacijo za izvedbo posameznega ukrepa, so imeli do 31. avgusta še čas, da so poslali svoje vloge na Eko sklad, kjer se je torej do prvega septembra nabralo še nekaj tisoč dodatnih vlog.
Po 31. avgustu in vse do prihodnjega leta, ko naj bi bil objavljen nov javni poziv, na Eko skladu torej ne bo več mogoče oddati vloge za ukrepe iz omenjenega poziva. Zato Beravs vsem investitorjem, ki jim ni uspelo oddati vloge do 1. septembra, svetuje, da z izvedbo naložbe počakajo do novega poziva, sicer bodo ostali brez spodbud. Sogovornik je ob tem zelo jasen, saj imajo z dodeljevanjem nepovratnih spodbud v letu 2010 za nazaj precej grenkih izkušenj, zato poudarja, naj investitorji z ukrepi raje počakajo do prihodnjega leta, sicer bodo ostali brez subvencije.
Več kot 10.000 vlog občanov
Kljub temu da imajo na skladu samo za omenjeni razpis zdaj krepko več kot 10.000 vlog (za enak razpis so lani od januarja do konca avgusta prejeli okoli 6000 vlog, za vse leto pa so imeli na voljo 14,5 milijona evrov) in vseh vlog do začetka minulega tedna sploh še niso prešteli. Vendar sogovornik zagotavlja, da bodo kljub nepričakovano velikemu številu vlog vsi prosilci, ki so oddali pravilno izpolnjeno vlogo, prejeli nepovratne spodbude, saj na Eko skladu pričakujejo, da bo tako imenovanim velikim zavezancem (energetskim podjetjem), ki spodbujajo izvedbo ukrepov URE in OVE v podjetjih, denar predvidoma ostal, zato naj bi ga v začetku prihodnjega leta preusmerili na Eko sklad, ki bo ta denar v skladu z uredbo o učinkoviti rabi energije namenil za nepovratne finančne spodbude za gospodinjstva. Prav tako pričakuje, da na Eko skladu do konca leta ne bodo porabili celotne vsote denarja, ki je predvidena za spodbujanje nakupa električnih vozil. Te presežke naj bi v začetku prihodnjega leta prav tako preusmerili v gospodinjstva.
Po oceni sogovornika so v letošnjem letu zabeležili nepričakovano veliko zanimanja občanov za vlaganje v ukrepe URE in OVE. Kljub krizi se je zanimanje za naložbe pri občanih torej bistveno povečalo. Razlog vidi predvsem v vse višjih cenah energentov, posebno kurilnega olja. Zato občani kljub krizi svoje prihranke vlagajo v projekte, s katerimi si bodo dolgoročno znižali stroške za ogrevanje in pripravo tople vode. Tako razmišljanje je po Beravsovem prepričanju zelo racionalno in smiselno.
Za katere ukrepe je zanimanje največje?
In za katere ukrepe je v letošnjem letu največje zanimanje med občani? Sogovornik zaradi obilice novih vlog sicer še nima zanesljivih podatkov, vendar glede na pregledane vloge ugotavlja, da je letos precej več zanimanja za naložbe v biomasne kotle za ogrevanje in toplotne črpalke. Torej za naprave, s katerimi lahko občani dosežejo največje prihranke v primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje. Poleg tega se je v gospodinjstvih povečalo tudi zanimanje za obnovo fasad in zamenjavo oken ter za izvedbo nekaterih drugih ukrepov.
Ob tem nas je zanimal tudi odziv morebitnih investitorjev za najem ugodnih posojil za postavitev sončnih elektrarn na strehah zasebnih stanovanjskih hiš, saj nekateri menijo, da po drastičnem znižanju zagotovljenih odkupnih cen za proizvedeno električno energijo med lastniki hiš ni več toliko zanimanja za postavitev sončnih elektrarn. Beravs je ob tem povedal, da se je zanimanje za ugodna posojila (nepovratnih finančnih spodbud za sončne elektrarne ni) sicer res nekoliko zmanjšalo, vendar se naložbe po njihovih izračunih še vedno izplačajo. Res pa je, da vlaganje v sončne elektrarne ni več tako dobičkonosno, kot je bilo denimo lani, ko se je po njihovih izračunih naložba v sončno elektrarno povrnila že v osmih letih, medtem ko država vsakemu investitorju zagotavlja fiksne odkupne cene za oddano elektriko v obdobju 15 let.
Donos na sončne elektrarne zdaj sicer res ni tolikšen, kot je bil, vendar sogovornik ob tem dodaja, da je tako tudi prav, a je naložba v sončno elektrarno v primerjavi z bančnimi depoziti še vedno donosnejša.