Pojasnite nam pristni pomen sil manifestacije. Danes se namreč mnogo govori o tem, da ima osrediščen in prisoten človek izjemno moč manifestacije, in očarljivost zamisli o tem, da bi lahko v svoje življenje pritegnili materialno obilje, prepriča mnoge. Več kot očitno tukaj nekaj deluje, a postavlja se mi vprašanje, ali je to le stopnja na poti v duhovno obilje, ko se posameznik zavestno odloči prepustiti toku življenja in ob tem »žrtvuje«potrebo po nadzoru. Torej da se odpove npr. potrebi po vizualizaciji sanjske hiše, ker ga morda za vogalom čaka nekaj povsem nepredstavljivega.

_959915.jpg

Imate prav! Razum skuša vse nadzirati, celo naše vizije. Čar manifestacije je v tem, da postavljamo prave vzroke v življenju in ne v glavi. Ni dovolj, da si nekaj močno želimo ali da svojo željo projiciramo v univerzalno zavest. Treba se je potruditi, da v življenju uresničujemo svoje resnično bistvo in da smo ljubeči do svojih sobitij. Kar potrebujemo, nam potem priteka po naravni poti. Pa vendarle je tu potreben človekov kreativni delež. Ta pa se izraža v obliki naših vizij in notranje jasnosti: kdo smo in kam smo namenjeni.

V svoji knjigi Skrivno življenje Zemlje ste zapisali: »Mnogoterost različnih možnosti kreacije, kar jih ponuja Zemlja, nam omogoča, da svoje ustvarjalne ideje lahko udejanjimo in jih prevedemo v obliko, da njeno kvaliteto poskusimo na lastnem telesu.« Mnogi bi se temu upirali s trditvijo, da je telo le boleča utrdba, ki omejuje duha. Kako uglasiti dva svetova, ki ju razum morda le iluzorno prikaže kot ločena?

Ni res! Tako kot ta čudoviti planet, je tudi naše telo božanska stvaritev. Duhovnost lahko živimo kjer koli drugje v vesolju; mislim na dolga obdobja pred našim rojstvom in po odhodu v onostranstvo. Utelešenje duha v elementih Zemlje pa je enkratno in dragoceno doživetje. Saj sploh ne gre samo za materijo, tu so še elementi vode, zraka, ognja, sijajna sfera življenjskih sil itd. Kako lepo je vendar videti konkretne rezultate našega ustvarjanja in koliko se da naučiti iz naših polomov v konkretnem življenju!

A ko se naključno ali ne znajdemo v poravnavi vseh delov svoje biti, se nam odpre pogled v zakone življenja, ki presežejo egocentrično pozicijo sodobnega človeka. Kako se v resnici svet vrti?

Svet se vrti tako, da se ves čas lahko učimo in rastemo v smeri svoje življenjske celovitosti. Kadar rinemo v napačno smer, nam življenje postavlja ovire, da bi nas opozorile pred možno napako. Kadar naredimo smiselne korake, se nam pota odpirajo veselju naproti.

Izkušnja ranjenega otroka, ki vztrajno gravitira k ženskemu principu, pronica na površje in vedno bolj drzno se v polju zavesti prikazuje podoba ženske Boginje. Je to le kratkotrajna ciklična faza ali pomemben »evolucijski« korak, ki iz ega samodejno ustvarja polje čiste vesti, ko »sedem smrtnih grehov« nadomesti najmanj »sedem življenjskih sil« (milina, prizanesljivost, zavedanje, ljubezen, sočutje, ustvarjalnost, pretočnost)?

Odlično ste navedli tistih sedem vrlin! Treba je gledati s tega zornega kota, potem se tudi »sedem smrtnih grehov« spremeni v nekaj smiselnega. Govorim o tako imenovanem vidiku »Boginje preobrazbe«, ki nas pogosto vodi v napačna, celo zla dejanja, da bi spoznali meje svojega egocentrizma ali volje po premoči nad drugimi bitji. Boginja kot univerzalna mati ne loči med dobrim in zlim, temveč uči, kako se da celo nesrečo preobraziti v kreativno učenje in osebno notranjo rast.

Vi ste se že pred več desetletji odločili za aktiven pristop k valovanju življenja in prisluhnili sporočilom Zemlje, ki vas je povabila, da ji na poti v preobrazbo pomagate. V ta namen ste po Sloveniji in svetu spletli vitalno energijsko mrežo, ki ponovno ustvarja izgubljeno harmonijo. Za kaj gre?

Jaz ničesar ne spletam. Z dejanji odkrivam, da takšno omrežje življenja na različnih ravneh obstaja, in skušam o njegovem realnem (čeprav nevidnem) obstoju poročati soljudem, ki še nimajo sposobnosti vsega tega notranje videti in doživeti. Pri tem pa naletim na številne krute blokade, ki jih je pretoku življenja povzročil človeški rod. V takem primeru iščem možnost, kako vozle razvozlati. Moj projekt Za zdravje Zemlje, pri katerem delam zadnja tri desetletja, deluje v tej smeri.

Tudi sami opažate, da linearno gledanje na resničnost, ko slepo verjamemo le v tisto, kar prepoznamo, poka po šivih? Pojasnite nam pomen večdimenzionalnega dojemanja življenja in čemu se nam tega ni treba bati. Mnogi namreč čutijo, da še te dimenzije ne obvladujejo prav, kaj šele, da bi jim na ramena naprtili še kakšno več.

Res poka po šivih. Življenje je od nekdaj večdimenzionalno in tako tudi prostor in čas, le da se mi tega nismo zavedali. Zakaj je zdaj postalo nujno, da večplastnost ozavestimo? Prvič, s svojo tehnologijo smo postali tako agresivni, da začenjamo uničevati prav tiste nevidne temelje, na katerih življenjsko tkivo stoji. Ozaveščenje bi nam pomagalo, da bi z življenjem znali prav ravnati in varovati njegove sakralne razsežnosti. Drugič, ti nevidni svetovi prinašajo odlične možnosti nadaljnjega razvoja človekove ustvarjalnosti. Zakaj bi jih ignorirali?

Poplave, potresi, cunamiji, nepredvidljive vremenske razmere, bolezni, nestabilna politika, naglica … Če povežemo dinamičen ritem sodobnega dihanja ali bolje nedihanja človeštva, ne moremo mimo opazke, da smo v precej napetem obdobju. Kje smo in kaj si lahko obetamo?

Zemlja kot vseobsegajoča zavest, imenovana Gaja, je človekova učiteljica. Prišel je čas, da se naučimo živeti v bolj občutljivem in rajskem svetu, kjer je hkrati navzočih več svetovnih razsežnosti, ne samo ena. To pa zahteva preobrazbo Zemljinega telesa in človekovega tudi. Stare nosilne strukture razpadajo in hkrati nastajajo nove. Zelo dramatično je, ker je razpad viden in se ga da čutiti na lastni koži, tisto novo, kar nastaja, pa je bistveno drugačno in za človeka za zdaj še nedojemljivo.

Kako biti pri tem najbolje povezan z naravnimi ciklusi in kako pomembno je, da se v ta premik spustimo zavestno?

Povezava navzven ni več dovolj. Denimo, hoditi v naravo ali jesti zdravo hrano samo po sebi ne pomaga. Pomaga, če vse to doživljamo tudi znotraj sebe, denimo kot spremembo svojega gledanja na svet, opuščanje zastarelih vzorcev mišljenja, soočenja z lastnimi predsodki in blokadami itd. Mislim, da to imenujete »zavestno«.

Kako daleč lahko seže človeška nagnjenost k manipulaciji sil narave? Kje se zgodi obroč svetlobe, ki vrne pošiljatelju sporočilo?

Človeška moč manipulacije je lahko smrtonosna. Na srečo nismo edina inteligentna bitja na Zemlji in v vesolju. Pomoč tako imenovanih vzporednih svetov, kot so elementarni (vilinski) svetovi narave, angelski svetovi kozmične zavesti, svet naših prednikov in zanamcev ipd., nam pomaga, da se izkopljemo iz težav, ki smo jih zakuhali sami sebi in vsem drugim bitjem domačega planeta.

Človek, ki stopi v polje enosti in v točko neskončnega potenciala, v duši čuti pomirjenost z bivanjem, saj okrnjen horizont razumske razlage razširi čutna zaznava obilne ciklične globine. Za konec prišepnite ali zakričite, kolikor vas je volja, sporočilo, ki ga mora slišati naša duša.

Ljudje smo čudovita bitja. Kar se nam hudega godi, je posledica nezvestobe samim sebi in nezvestobe Boginji življenja, v katere naročju sedimo.