V sadnem vrtu
Letos vreme sadjarjem ni naklonjeno, saj je po spomladanski pozebi zdaj udarila še suša, ki je naredila svoje, in marsikje ni ostalo dobesedno nič od pridelka. Kjer je to mogoče, rastlinam lajšajmo slabe rastne pogoje z zalivanjem, primerni sta tudi listno gnojenje in dodajanje naravnih regulatorjev rasti, ki jih lahko naredimo sami, npr. z namakanjem listov gabeza, ali jih kupimo v obliki koncentratov. Kjer so rastline močno prizadete, jih zdaj ne režemo, drugje pa izrezujemo pokončno in v notranjost krošnje usmerjeno rast. Pri tem pazimo, da ne režemo premočno, saj lahko pride do ožigov zaradi sonca tako na plodovih kot na lesu. Navadno je od sredine avgusta pretok rastlinskih sokov z začetkom druge vegetacijske dobe ponovno aktivnejši, vse je odvisno od vremena in tega, ali bomo še pred jesenjo dočakali kakšen deževen dan, zato je ta čas primeren za cepljenje sadnih in okrasnih rastlin z okuliranjem – vstavljanjem žlahtnih očes na podlago. Vseskozi obirajmo dozorevajoče sadje in ga porabimo sproti ali predelamo, okuženo rast in plodove pa odstranjujemo, da se bolezen ne razširi.
Zelenjavne gredice
Plodovke pobiramo redno, saj s tem spodbujamo novo cvetje in plodove. Pod paradižnike lahko posejemo motovilec, saj bo v njihovi senci lepo skalil. Lahko ga za nekaj dni zatemnimo s kartonom ali podobnim pokrivalom za boljše in hitrejše kaljenje, odkrijemo pa ga v oblačnem vremenu. Nekateri uporabijo kar vrtnarsko tkanino, kar je povsem napačno, saj ta prepušča svetlobo, poleg tega se tla pod njo še dodatno ogrejejo v že tako hudi vročini. Zdaj sejemo tudi zimske solate, radič, endivijo, špinačo, kolerabico, repo, peso in celo nizek grah in fižol. Seveda ne smemo pozabiti niti na rukolo, divjo ali navadno. Katera je boljša, je težko reči, saj ima vsaka svoj okus, meni osebno je divja ljubša, manj je luknjic od škodljivcev oz. jih skoraj ni, pa še pozneje oleseni. Za zapolnitev praznih mest na gredi je zelo primeren tržaški solatnik, poleg tega pa tudi razne solate berivke. Gnojenje na vrtu zdaj ni potrebno, saj bodo rastlinam popolnoma zadostovala hranila, ki so ostala za predhodnimi kulturami.
Okrasni vrt
Suša ni prizanesla niti okrasnim rastlinam, katerih videz je, če jih ne zalivamo, daleč od okrasnega. Morda bomo prihodnje leto rastišča, kjer je suša letos pokazala zobe, zasadili z odpornejšimi rastlinami, kot so sedumi in rdeča špajka. Avgusta sadimo in urejamo vedno zelene rastline, kot so iglavci, lovorikovec, pušpan in druge. Za vsakršno opravilo je najbolje, da izberemo oblačen dan pred dežjem, posebno ob sajenju. Dokler se rastline ne privadijo na novo rastišče, jih je treba zalivati, tla pod njimi pa zastremo s pokošeno travo ali drugače, da nekoliko zavremo uhajanje vode iz tal v ozračje. Tudi trato moramo še naprej redno zalivati, če hočemo, da ostane lepa in zelena. Cvetočim dalijam redno odstranjujemo odcvetele cvetove, delimo trajnice in jih presajamo.
Avgusta je dan že občutno krajši kot julija, kljub temu pa je do jeseni še daleč. Pridelek na vrtu je največja nagrada za naš trud, zato ga uživajmo in bodimo dobre volje, čeravno je včasih prav pasje vroče in morda nismo najbolj zadovoljni z rastjo naših rastlin.