Ko se zima poslavlja, se ne smemo obotavljati z obrezovanjem, gnojenjem in škropljenjem. Sadno drevje v vrtu ima še vedno pomembno vlogo tudi na novih vrtovih. S pametno izbiro so sadna drevesa koristna in lepa. Kjer je prostora za drevesa premalo, se vedno najde prostor za jagodičevje. Spodaj je opisanih nekaj manj pogostih sort jagodičevja za vrt, ki je naprodaj tudi v Arboretumu Volčji Potok.
Ribes rubrum »Weisser Versailler« (beli ribez)
Ribez zraste v višino od 1 do 1,5 metra in v širino od 0,8 do 1,2 metra. Dobro uspeva na sončni do polsenčni legi. Tla naj bodo vlažna, rahlo kisla do apnenčasta, humozna in peščena. Zahteva redno gnojenje. Ima dolge grozde z rumenobelimi srednje velikimi jagodami, ki so sladkega in aromatičnega okusa. Ribez uporabljamo za sadne solate, marmelade, kompote, sokove in vina.
Rubus fruticosus »Thornfree« (robida brez trnov)
Robida zraste v višino od 1,2 do 1,6 metra in v širino od 1 do 1,5 metra. Dobro uspeva na polsenčni do sončni legi. Tla naj bodo dobro odcedna, rodovitna in vlažna. Zahteva redno gnojenje. Ima velike črne plodove, ki so v začetku kislega okusa, pozneje pa razvijejo poln okus robide. Nima trnov. Robide uporabljamo za sadne solate, marmelade in sokove.
Rubus idaeus »Black Jewel« (rdečečrna malina)
Malina zraste v višino od 1,5 do 1,8 metra in v širino od 1,2 do1,5 metra. Dobro uspeva na polsenčni do sončni legi. Tla naj bodo dobro odcedna, rodovitna in vlažna, ne prenaša stoječe vode. Zahteva redno gnojenje. Ima rdečečrne plodove. Maline lahko uporabimo za osvežilne sadne solate, marmelade in sokove.
Rubus idaeus »Golden Queen« (rumena malina)
Malina zraste v višino od 0,8 do 1,6 metra in v višino od 0,6 do1,2 metra. Dobro uspeva na polsenčni do sončni legi. Tla naj bodo dobro odcedna, rodovitna in vlažna, ne prenaša stoječe vode. Zahteva redno gnojenje. Ima srednje velike rumene plodove. Maline lahko uporabimo za sadne solate, marmelade in sokove.
