Kaj pomeni 10. nanotehnološki dan za nanotehnologijo v Sloveniji?
Gre za jubilejni dan, ki zajema različna področja, povezana z nanotehnologijo. Tako energetiko in bioniko, tokrat pa smo zelo eksplicitno izbrali teme, ki so namenjene industriji in gospodarskemu razvoju v Sloveniji. To je do zdaj že enainosemdeseti podobni dogodek, ki zadeva nanotehnologijo, in teh posvetov se je udeležilo več kot 10.300 udeležencev, v glavnem tako ali drugače povezanih s to tehnologijo. Najpomembnejše je, da se teh dogodkov udeležujejo predstavniki tako gospodarstva kot tudi znanstvene sfere. Tako da je vsak tak dogodek srečanje gospodarstva in znanosti.
Verjetno ti dnevi niso le vsako leto enkrat, čeprav vem, da je nanotehnologija, ki je sicer mlada veda, v Sloveniji vendarle navzoča že nekaj let.
Približno sedem let organiziramo te dneve, saj smo imeli v enem letu tudi po dva dogodka. Nanotehnologija je nova veda in te tehnologije so vedno bolj prepoznavne v svetu in vzporedno tudi v Sloveniji. Našli smo odlično možnost sodelovanja s Centrom odličnosti za nanotehnologijo in nanoznanost, ki deluje znotraj Inštituta Jožef Stefan, in s Centrom odličnosti Namaste (napredni nekovinski materiali s tehnologijami prihodnosti) v Ljubljani. Hkrati smo zadevo zapeljali tako, da so predstavitve usmerjene v aplikativnost nanotehnologij. To pomeni, da bodo predstavniki gospodarstva našli v teh vsebinah tudi nekaj, kar jim bo koristilo pri njihovem delu in uporabi novih tehnologij.
Ali lahko v nekaj stavkih preprosto razloživa, kaj je nanotehnologija?
Nanotehnologija je tehnologija, ki obravnava delce od enega nanometra do 100 nanometrov. 1 nanometer pa je milijardni del metra (1 nm = 1 milijardinka metra = 0-9 m, predpona nano- v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000.000). Gre za tehnologije na ravni atomov in molekul. Dokler človek ni imel atomskega mikroskopa, teh delcev nismo videli, danes pa ta oprema obstaja in lahko znanstveniki in raziskovalci pa tudi predstavniki industrije že suvereno posegajo na raven nanoznanosti in nanorazsežnosti. Danes to ni več bavbav, kot je bil pred leti, ampak lahko bolj razvite inštitucije, kot so na primer Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Slovenije in drugi, dejansko delajo in razvijajo aplikacije na področju nanotehnologij. To pred nekaj leti ni bilo mogoče.
Aplikacije nanotehnologije so izjemno široke …
Zelo. Ko govorimo o nanomaterialih, pomislimo predvsem na nanopremaze, manj pa razmišljamo o nanodelcih, ki so lahko sestavni del drugih nanomaterialov oziroma polimerov. Lahko so kot dodatek nekim drugim snovem. Nanotehnologija je v zadnjem času izjemno prodrla v avtomobilsko industrijo. O tem bo tudi govor na našem 10. nanotehnološkem dnevu. In to v smeri razvoja novih akumulatorjev oziroma baterij za avtomobile, ki bodo že izkoriščali spoznanja in razvoj nanotehnologije. Prav tako je nanotehnologija zelo prodorna na področju medicine. Gre za ciljno odmerjanje zdravilnih učinkovin natančno na obolele dele telesa. Povrhu je nanotehnologija našla veliko priložnost v diagnostiki, v markiranju rakastih celic ... Vse to v preteklosti, brez nanotehnologije, ni bilo mogoče. Veliko tržno nišo je ta tehnologija našla tudi v energetiki. Novi materiali v energetiki so zadnje čase enostavno rečeno priljubljena tema. Pri materialih pa je treba gledati ne le na nanopremaze in materiale, v katerih so integrirani ali se prepoznajo nanodelci, ampak tudi na nanoprevleke, ki imajo posebne lastnosti, ali razvoj novih nanomaterialov, ki jih v preteklosti sploh nismo poznali. V naravi jih sploh ni. S posebnim procesom lahko človek s pomočjo nanotehnologije izdeluje popolnoma nove materiale, ki imajo drugačne lastnosti, kot jih imajo obstoječi.
Kaj pomenijo slovenski strokovnjaki na področju nanotehnologije v Evropi? Znano je na primer povabilo BMW, ki išče nove rešitve za električne avtomobile. Po pregledu trga so povabili izbrane strokovnjake, med njimi tudi Slovence.
Lahko rečem, da imamo v Sloveniji vrhunske strokovnjake, ki se dodatno izobražujejo tudi v tujini. Slovenija je z znanstveniki in inštitutoma, kot sta Kemijski inštitut v Ljubljani in Inštitut Jožef Štefan, izjemno močno vključena v mednarodni tehnološki razvoj na področju nanotehnologij. Naš edini problem je financiranje tovrstnega tehnološkega razvoja. Izobrazimo ljudi za to področje, potem pa odidejo v tujino, ker jih preprosto nismo sposobni zadržati. Nismo jih sposobni financirati, da bi pri nas delovali. Ne gre za plačo, ampak za financiranje možnosti dela takega strokovnjaka.
Tudi zato je ta (in vsi drugi) tehnološki dan na GR tako pomemben. Ravno zaradi povezovanja znanosti in gospodarstva.
Natančno tako. Želimo ozaveščati (jim predstaviti) gospodarstvo, da gre za ekstremen potencial v razvoju in uporabi teh tehnologij. Ob tem želimo raziskovalcem iz akademsko-znanstvene sfere sporočiti, da je prav, da zgodbo pišemo skupaj, in to v Sloveniji. In da potem najdemo zunanje vire financiranja ter da bodo rezultati tega razvoja in tudi aplikacije, ki bodo nastale iz tega, tisti, ki jih bomo izkoriščali in izvažali.
10. nanotehnološki dan
Na 10. nanotehnološkem dnevu v organizaciji odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki bo v četrtek, 18. aprila 2013, na GR, bodo zanimiva predavanja in posveti. Posebno jasno in za industrijo ter gospodarstvo pomembno sporočilo bo zajeto v predstavitvi z naslovom Pomemben vpliv nanotehnologije na prihodnje generacije akumulatorjev in posredno na novo ero e-mobilnosti, ki jo bo predstavil dr. Robert Dominko, Kemijski inštitut v Ljubljani. Nanomateriale in njihove pomembne lastnosti ter vpliv nanodelcev na zdravje ljudi bo predstavil prof. dr. Danilo Suvorov iz odseka za raziskavo sodobnih materialov Instituta Jožef Stefan. Javnost se bo prvič zelo jasno seznanila tudi z negativnimi vplivi nanodelcev na zdravje ljudi. Nove horizonte iz bionike in nanomaterialov vse do težav biokompatibilnosti bo predstavil prof. dr. Janez Štrancar z Instituta Jožef Stefan. O razvoju in prihodnosti nanofotonskih integriranih vezij pa bo spregovoril dr. Benjamin Lipovšek s Fakultete za elektr otehniko Univerze v Ljubljani. Biorazgradljive nanosenzorje, možganske vsadke in komunikacijo človek-stroj-človek ter družabna omrežja prihodnosti bo predstavil prof. dr. Aleš Holobar iz FERI Univerze v Mariboru. Pokrovitelja nanotehnološkega dne sta centra odličnosti Namaste in Nanocenter.
