V kategoriji novih stanovanjskih objektov sta priznanje prejela Andreja in Jože Šmid iz Dola pri Hrastniku ter podjetje Jaris za hišo v Vodicah. V kategoriji poslovnih oziroma turističnih objektov pa so priznanja prejeli Mladinski hotel Punkl z Raven na Koroškem, apartmajski objekt Gozdna vila Mari iz Maribora in poslovni objekt Cubis iz Poslovne cone v Šenčurju.
Varčna ali pasivna – katera je prava?
Tako kot pri vseh dosedanjih razpisih (v sodelovanju s Celjskim sejmom in Eko skladom priznanja podeljujemo od leta 2007) se je pokazalo, da je tudi pri nas vse več investitorjev, ki se zaradi vse višjih stroškov za ogrevanje in vse ostrejših zahtev Evropske unije glede porabe energije in izpustov toplogrednih plinov zavedajo, da je treba nekaj storiti. Pri zasebnih graditeljih je gradnja nizkoenergijskih ali pasivnih hiš bolj ali manj samoumevna. Največ dilem je okrog tega, ali naj zgradijo zelo dobro nizkoenergijsko ali pasivno hišo. Glede na to, da Eko sklad v zadnjem času dodeljuje nepovratne finančne spodbude samo še za pasivne hiše, se vse več graditeljev odloča za gradnjo pasivnih objektov, ki so sicer nekoliko dražji od nizkoenergijskih hiš (za približno 10 odstotkov), s subvencijo Eko sklada pa so cene približno enake. Žal pa je med investitorji takih vse manj, saj se morajo zaradi gospodarske krize odpovedati gradnji lastnega doma ali pa gradnjo preložiti na boljše čase.
Na letošnji razpis nismo prejeli niti ene prijave za izvedeno celovite sanacijo stanovanjskih hiš, čeprav je v Sloveniji že nekaj primerov, ki bi jih lahko postavili za zgled. Je pa res, da se lastniki stanovanjskih hiš v zadnjem času, predvsem zaradi gospodarske krize, bolj poredko odločajo za temeljito sanacijo, s katero se lahko stroške za energijo zmanjša tudi za 50 in več odstotkov. Vse več pa je takih, ki se lotevajo posameznih ukrepov, kot so denimo zamenjava oken, obnova fasade, izolacija podstrešja, zamenjava ogrevalnega sistema in podobno. Na Eko skladu tudi za izvedbo posameznih ukrepov pridobijo nepovratne subvencije.
Z nazivom energetsko učinkovit objekt se odslej ponaša tudi Mladinski hotel Punkl, priznanje je prevzela upraviteljica hostla Saša Jelen. Čestitali so ji odgovorni urednik Dnevnikove priloge Moj dom Miran Kump, direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar, direktor Eko sklada Franc Beravs in član komisije prof. dr. Peter Novak.
Imidž in varčna gradnja
V zadnjem času so se zadeve začele spreminjati tudi v poslovnem in javnem sektorju. Prav primeri letošnjih nagrajencev dokazujejo, da se tudi na tem področju nekaj premika. V turističnem delu poslovnega sektorja je motiv za gradnjo različnih tipov varčnih objektov predvsem pridobitev nepovratnih sredstev iz skladov Evropske unije. Za pridobitev sredstev pa morajo investitorji med drugim upoštevati razpisne pogoje o energetsko varčni in okoljsko sprejemljivi gradnji. V tem je osnova, investitorji pa morajo potem poiskati ustrezne projektante in izvajalce, ki jim pripravijo in zgradijo objekt, ki bo zadostil pogojem evropskih razpisov in željam investitorja. A kljub vsemu morajo imeti investitorji veliko sreče pri izbiri projektantov in izvajalcev, saj so med njimi še vedno zelo redki, ki imajo dovolj znanja, izkušenj in poznavanja različnih tehnologij, da bi lahko ob upoštevanju lokalnih značilnosti in lokalnih energetskih virov ponudili optimalne rešitve.
Pri gradnji poslovnih objektov pa je tako, da je med investitorji še vedno zelo malo takih, ki bi strategijo in podobo svojega podjetja gradili tudi s pomočjo energetsko učinkovitih in do okolja prijaznih ukrepov. Pri odločanju je namreč še vedno v ospredju amortizacijska doba oziroma doba vračanja naložbe. To se v zadnjem času kaže predvsem pri izgradnji sončnih elektrarn. Nameščanje fotovoltaike na strehe poslovnih in predvsem proizvodnih in drugih objektov namreč ni posledica okoljske ozaveščenosti vodstva (razen redkih izjem), ampak je njihov interes predvsem v donosnosti take naložbe (približno 8-odstoten letni donos) in seveda v zagotovljeni odkupni ceni elektrike, ki jo investitorju za petnajst let zagotavlja država.
Andrej Pureber, vodja projektov s področja energetike v podjetju Protim Ržišnik&Perc je prejel priznanje za poslovni objekt Cubis v poslovni coni Šenčur.
Varčna gradnja se uveljavlja
Tudi prejemniki letošnjih priznanj so imeli, preden so se lotili gradnje, različna pričakovanja in želje. Z bivanjem oziroma uporabo objektov pa ima zdaj že tudi vsak svoje izkušnje. V nadaljevanju jih bomo na kratko predstavili in s tem morda komu pripomogli k lažji odločitvi za nadaljnje korake.
Jože Šmid iz Dola pri Hrastniku se je skupaj z ženo odločil za gradnjo pasivne hiše, ker je v celoti zgrajena iz naravnih materialov. Pred odločitvijo si je temeljito ogledal hišo našega znanega telovadca Mitje Petkovška in se nato odločil, da bo zgradil podobno. Odločil se je za gradnjo pasivne hiše, vendar brez sončne elektrarne. Petkovškova ima namreč vgrajeno sončno elektrarno in jo poznavalci štejejo kot prvo plus energijsko hišo (to je tudi prva hiša pri nas, ki je pridobila nemški certifikat za pasivne hiše), saj sončne celice na strehi proizvedejo več električne energije, kot je porabijo.
Bivanje v taki hiši je po sogovornikovih izkušnjah zelo prijetno in ni primerljivo z bivanjem v zidani hiši, v katerih so živeli prej. Načrtovanje in izvedbo je prepustil podjetju Lumar, ta pa mu je pomagal tudi pri pripravi dokumentacije za Eko sklad, kjer je prejel nepovratno subvencijo za pasivno hišo. Pri pridobivanju spodbud ni imel težav. Ko je na koncu seštel vse stroške in prejel subvencijo od države, je ugotovil, da hiša ni nič dražja od nizkoenergijske ali klasične gradnje.
Podjetje Jaris je v Vodicah zgradilo zelo dobro pasivno hišo, ki letno porabi manj kot 10 kWh energije na kvadratni meter. Po izračunih njihovih strokovnjakov bo 150 kvadratnih metrov velika hiša za ogrevanje s toplotno črpalko porabila za približno 50 evrov električne energije na leto. Če pa bi se ogrevali s kurilnim oljem, bi porabili približno 150 litrov kurilnega olja v kurilni sezoni. Poleg dobre toplotne izolacije k tako nizki porabi energije prispevajo zelo učinkovit rekuperator in posebna stekla, ki so jih prvič uporabili pri izdelavi oken. Zaradi rekuperatorja in stekel je cena take hiše za približno 10 tisoč evrov višja, vendar bodo tudi prihranki večji. V podjetju Jaris upajo, da bodo za svojo hišo kot drugo podjetje pri nas že v kratkem pridobili tudi certifikat nemškega inštituta za pasivne hiše.
Poslovni direktor podjetja Jaris mag. Klemen Pogačnik (desno) je prevzel priznanje za pasivno hišo, ki so jo zgradili v Vodicah.
S sredstvi Evropske unije do okolju prijaznih turističnih objektov
Apartmajski objekt Gozdna vila Mari pod snežnim stadionom v Mariboru zagotovo sodi med zelo redke turistične objekte, ki se lahko pohvalijo z visoko energetsko učinkovitostjo. Za gradnjo energetsko varčnega objekta so se odločili na osnovi zahtev evropskega razpisa za nepovratna sredstva, v katerem je bila tudi zahteva glede energetske učinkovitosti projekta, pa tudi zaradi nižjih stroškov obratovanja tega turističnega objekta. Kljub temu da je bilo pred začetkom gradnje izredno veliko dela z usklajevanjem glede energetske varčnosti, arhitekture in podobno, so imeli z delom projektantov, predvsem tistih za strojne inštalacije, dobre izkušnje.
Slabše so imeli z izvajalci del, še zlasti z izvajalci strojnih inštalacij, kjer je bilo zelo prisotno tako imenovano ekskluzivno zastopanje, kar pomeni, da so želeli na vsak način vgraditi opremo določenih proizvajalcev. Prav tako so imeli kar nekaj sitnosti z optimizacijo celotnega sistema, vendar so po napornem usklajevanju z izvajalci vendarle dosegli, da njihovi vzdrževalci zdaj sami skrbijo za optimalno delovanje sistema. Sistem ogrevanja in prezračevanja s centralnim nadzornim sistemom jim omogoča veliko fleksibilnost pri regulaciji temperature v posameznih apartmajih. Na ta način lahko veliko prihranijo, predvsem pa je to pomembno za goste in zaposlene, ki so zelo pozitivno sprejeli njihov pristop na področju učinkovite rabe energije.
Tudi Mladinski hotel Punkl z Raven na Koroškem je močno povezan z evropskimi razpisi. Prav nepovratna sredstva in dejstvo, da je Koroška regija, ki leži v objemu gozdov, sta bila najpomembnejša razloga za gradnjo nizkoenergijskega hotela, v katerem je iz lesa vse, kar je sploh lahko leseno. Seveda je imel tim, ki je skrbel za izvedbo projekta, ogromno dela z usklajevanjem projektantov in izvajalcev. Zelo so zadovoljni z izborom projektanta strojnih inštalacij, ki so imeli izreden občutek in veliko izkušenj z gradnjo podobnih nizkoenergijskih objektov.
Odgovorni se sicer zavedajo, da je bila naložba nekoliko dražja, kot bi lahko bila, vendar so prepričani, da tako gradnjo upravičujejo nizki stroški obratovanja, predvsem pa večja prepoznavnost hotela ter posledično tudi večji obisk. Izkušnje kažejo, da so gostje izredno pozitivno sprejeli za tiste kraje nekoliko nenavaden hotel. Zaposleni opažajo, da gostje že po prihodu v stavbo začutijo vonj po lesu, ki skupaj z arhitekturnimi rešitvami pričara prav posebno vzdušje.
Drugačne izkušnje pa imajo z lokalnim prebivalstvom. Njihovi odzivi so bili na začetku zelo burni. Tako za lokalno prebivalstvo kot tudi lokalne izvajalce je bil izbor lesa povsem nerazumljiv. Da bi nekoliko ublažili njihovo nerazumevanje, so z domačini organizirali več pogovorov in predstavitev.
Zdaj, ko Mladinski hotel obratuje, ugotavljajo, da je zares zelo varčen, saj stavba s 500 kvadratnimi metri površine za ogrevanje porabi manj energije kot povprečna stanovanjska hiša. Največja dodana vrednost pa se kaže pri promociji. To namreč ni samo eden izmed mladinskih hotelov, ampak je to hotel Punkl z lastnim karakterjem in prepoznavno arhitekturo, zasnovano na ekološki zasnovi in energetski učinkovitosti. To jim je seveda pri promociji v veliko pomoč in se pokaže tudi v večjem obisku.
Direktor GP Radlje, d. d., je prejel priznanje za apartmajski objekt Gozdna vila Mari, ki so ga postavili pod snežnim stadionom v Mariboru.
Varčevanje odvisno od vračilne dobe
Poslovni objekt Cubis v Šenčurju pri Kranju so zasnovali in zgradili v projektantskem podjetju Protim Ržišnik&Perc, kjer se sicer ukvarjajo s projektiranjem poslovnih in drugih objektov ter projektiranjem industrijskih con. Kot projektanti so se že od vsega začetka zavedali konkurenčne prednosti nizkoenergijskih poslovnih objektov, še posebno v času presežkov na nepremičninskem trgu. Seveda je bila ta odločitev tesno povezana tudi s financami: zgraditi nizkoenergijski objekt, kjer naj bi se s prihranki naložba povrnila v desetih letih. Glede na to, da v objektu potekajo različne dejavnosti, vsaka s svojimi zahtevami, so imeli projektanti že od vsega začetka precej omejitev tako pri ogrevanju in prezračevanju kot tudi hlajenju, zato pri projektiranju in gradnji niso mogli vgraditi vseh naprav in sistemov, ki bi bili z vidika učinkovite rabe energije najbolj optimalni.
Poleg prilagajanja uporabnikom so se za kombinacijo različnih sistemov odločili tudi zaradi transparentne delitve stroškov. Seveda pa so v nekaj letih nove tehnologije glede energijske učinkovitosti in okoljske sprejemljivosti zelo napredovale, pa tudi razmerja v cenah energentov so danes drugačna, kot so bila v letih gradnje. Zdaj ugotavljajo, da je v tem času najbolj sprejemljiva naložba v kogeneracijo, zato bodo pri poslovni stavbi Cubis 2 najbrž vgradili kogeneracijo, iz katere se hkrati pridobivata električna energija in toplota.
150 ali 1500 litrov kurilnega olja?
V uredništvu priloge Moj dom bomo seveda s projektom nadaljevali tudi v prihodnjem letu, saj ugotavljamo, da se razmere na tem področju zelo hitro spreminjajo in predvsem zaostrujejo. Vsak investitor, tako pri gradnji ali obnovi lastne hiše kot tudi pri gradnji ali obnovi poslovnih in drugih objektov, bi moral biti zato kot zalo previden in pozoren. Predvsem pa bi se morali vsi zavedati, da so že zdavnaj minili časi, ko smo gledali samo na čim nižje stroške. Tako razmišljanje že dolgo ni več upravičeno.
Modri investitorji zdaj upoštevajo analizo vseživljenjskega cikla izdelka, na osnovi katere se izračunava stroške od začetne naložbe do konca življenjske dobe posameznega izdelka. Pri tem pa se izkaže, da se naložbe v gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih objektov lahko hitro povrnejo z bistveno nižjimi izdatki za energijo. Oglejmo si samo primer gradnje pasivne hiše. Začetna naložba je resda za 10 do 15 odstotkov dražja od klasične gradnje, letni stroški za energijo pa pri pasivnih hišah znašajo le 10 do 15 odstotkov od stroškov povsem povprečne slovenske hiše, ki na leto za ogrevanje porabi 1500 ali 2000 litrov kurilnega olja. Ob upoštevanju, da je življenjska doba hiše petdeset let, si lahko vsak zelo hitro izračuna, kaj se bolj splača.