Odgovarjali bodo za zločine proti človečnosti
Ukrajinski parlament je z večinskimi 324 glasovi za izglasoval, da se bo v soboto odstavljenemu predsedniku Janukoviču sodilo na Mednarodnem sodišču za vojne zločine (ICC) v Haagu.
»Pozivamo ICC, naj ugotovi krivce za te zločine proti človečnosti (...) ter sproži pregon Viktorja Janukoviča in drugih visokih funkcionarjev, ki so dajali in izvrševali kriminalne ukaze,« se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP glasi resolucija, ki so jo danes sprejeli ukrajinski poslanci.
Ni samoumevno, da bo ICC sprejel primer
Za zločine proti človečnosti bosta morala odgovarjati tudi njegova tesna sodelavca nekdanji notranji minister Vitalij Zaharčenko in nekdanji generalni tožilec Viktor Pšonka. Iz ICC zaenkrat še niso potrdili podatka, da bi Ukrajina zaprosila za preiskavo primera Janukoviča in njegovih sodelavcev.
Ukrajina ni podpisnica konvencije o ICC in, kot poroča BBC, nikakor ni samoumevno, da bo sodišče sprejelo primer. Tiskovni predstavnik ICC je za BBC pojasnil, da države ne morejo pozvati sodišča, naj sproži preiskavo konkretnega posameznika, temveč le dogodkov. Odločitev o kazenskem pregonu nato sprejme tožilec ICC.
Vitalij Kličko napovedal kandidaturo za predsednika
Ukrajinsko ministrstvo za zdravje je medtem danes sporočilo končno bilanco žrtev protestov v Kijevu. Življenje je v spopadih minulega tedna med protestniki in policijo izgubilo 82 oseb, ranjenih je bilo 724 ljudi. V bolnišnicah so sprejeli 489 oseb, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Protesti so sicer potekali vse od 30. novembra pa do 22. februarja.
V Ukrajini se je medtem pred predčasnimi predsedniškimi volitvami danes začela registracija kandidatov; potekala bo do 30. marca. Eden od vodij opozicije Vitalij Kličko je danes napovedal svojo kandidaturo. »Kandidiral bom na volitvah. Prepričan sem, da je treba povsem spremeniti načela in pravila igre v Ukrajini, treba je znova vzpostaviti pravico,« je dejal novinarjem v parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Z vrha parlamenta odstranili rdečo sovjetsko zvezdo
Z droga s kupole ukrajinskega parlamenta so danes odstranili tudi rdečo sovjetsko zvezdo, simbol nekdanje Sovjetske zveze. Dejanje je spodbudil podpredsednik parlamenta Ruslan Košulinski, poroča RT. Že leta 2013 je takratna opozicijska stranka Domovina od takratnega parlamenta zahtevala, da stori ravno to, a zaradi pomanjkanja številnih dovoljenj to ni bilo možno. Poleg tega so pripadniki nacionalistične stranke Svoboda na vhodu v parlament obesili rdečo-črno zastavo.
Uradnih kandidatov za premierja ni
Novico o prestavitvi izvolitve je sporočil novi začasni predsednik Oleksandr Turčinov. Napovedana izvolitev novega premierja naj bi bila eden od pomembnih korakov za izhod iz ukrajinske krize, v kateri se je država znašla v zadnjih mesecih. Država je sicer tik pred finančnim zlomom, zato ni zanimanja za premierski položaj, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tako zaenkrat tudi ni uradnih kandidatov za premierski stolček, kot morebitna kandidata pa omenjajo nekdanjega predsednika parlamenta Arsenija Jacenjuka ter podjetnika in nekdanjega zunanjega ministra ter ministra za gospodarstvo Pjotra Porošenka.
Nevarni znaki separatizma
Turčinov se bo danes srečal še s predstavniki različnih zakonodajnih teles, s katerimi bo spregovoril o »nevarnih znakih separatizma«, ki so se po odstranitvi predsednika Viktorja Janukoviča pokazali na nekaterih območjih države, poroča Reuters. Nekateri poslanci so sicer že opozorili, da bi politična kriza, ki je zadnje mesece pretresala Ukrajino, lahko še huje razdelila državo. Odstavljeni predsednik ima namreč še vedno veliko podporo na rusko govorečih območjih na vzhodu in jugu države.
»Ali ste z nami ali pa proti nam«
Ponovno so se oglasili iz Moskve. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opozoril, da Ukrajine ne gre siliti k izbiri med tesnimi vezmi bodisi z Rusijo bodisi z zahodom, poroča Reuters. To je le najnovejše opozorilo Rusije EU in ZDA, naj si nikar ne drznejo oblikovati prihodnost Ukrajine. »Takšno vsiljevanje odločitve – ali ste z nami ali pa proti nam - tej državi bi bilo nevarno in neproduktivno,« je sporočil Lavrov.
Tako Rusija kot zahod bi po njegovem mnenju morala umiriti situacijo v Ukrajini, ne pa v času, ko je potreben dialog, iskati enostranske prednosti, je po pisanju Reutersa opozoril Lavrov. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je medtem za televizijo France 2 že povedal, da Ukrajine nihče ne sili k nikakršni odločitvi.
Lavrov: Volitve maja bi bile nespoštovanje sporazuma
Lavrov je še ocenil, da Ukrajina ne bi smela izvesti za maj napovedanih predčasnih predsedniških volitev, saj bi po njegovem to pomenilo kršitev prejšnji teden sklenjenega dogovora med odstavljenim predsednikom Viktorjem Janukovičem in opozicijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V skladu s sporazumom bi predsedniške volitve izvedli po sprejetju ustavne reforme. Rok za slednjo je september, predsedniške volitve pa bi morale slediti najkasneje decembra.
Opozoril je še, da »radikalni uporniki« še naprej zasedajo stavbe oblasti v Kijevu, kar prav tako pomeni kršitev dogovora. Da bi Ukrajino znova pripeljali na pot pravne države, bi morali z nasiljem prenehati in začeti dialog za nacionalno spravo, je menil Lavrov.
Ashtonova: Tu smo, da pomagamo
Medtem je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton finančno pomoč Evropske unije skoraj bankrotirani Ukrajini vezala na določene pogoje. Med njimi so oblikovanje prehodne vlade ter načrt razvoja gospodarstva, usklajen z mednarodnimi organizacijami, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Naša naloga je Ukrajini pomagati v prvem obdobju,« je v Kijevu, kjer je na dvodnevnem obisku, danes dejala Ashtonova. Po njenem bi bila najboljša možnost kombinacija kratkoročnih posojil in dolgoročnih investicij.
Ukrajina po navedbah začasnih oblasti potrebuje najmanj 35 milijard dolarjev (25,5 milijarde evrov) pomoči. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU konkretnih obljub ni dajala, zagotovila je le, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) zelo zainteresiran za srečanje s prihodnjo novo vlado.
