Čeprav naj bi bil glavni cilj reforme študentskega dela zmanjšanje razlik med različnimi oblikami dela, pa iz predloga zakona tega ni razbrati. Ker se bo študentsko delo po novem štelo v pokojninsko dobo, se bo skupna obdavčitev sicer povečala za približno 13 odstotnih točk, s prejšnjih 30,5 na 42,4 odstotka, vendar pa se bodo pri tem prispevki in drugi stroški delodajalca zmanjšali kar za tretjino (s 30,5 na 20,35 odstotka). Višjo obdavčitev bodo pokrili študentje in dijaki, ki bodo morali za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od svojega zaslužka odšteti dodatnih 15,5 odstotka.
Študentsko delo bo še naprej najcenejše
Klemen Knez iz študentskega društva Iskra pravi, da bo zaradi zmanjšanja obdavčitve delodajalcev študentsko delo še naprej najcenejša in najbolj fleksibilna oblika dela. »Tudi minimalna urna postavka, ki bo znašala le 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto, kaže, da študentsko delo ne bo povezano s študijem, ampak bo šlo bolj za delo v gostinstvu, skladiščih in podobno. Torej tako kot doslej,« pravi Knez.
Enako ugotavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Predlagana ureditev ne bo prinesla več rednega zaposlovanja mladih, saj se bodo delodajalci ne glede na višji strošek študentskega dela zanj odločali zaradi večje fleksibilnosti in ker bo študentska napotnica še vedno ugodnejša od avtorske in podjemne pogodbe,« opozarja Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog.
Še bolj ostri so v podmladku SLS, kjer menijo, da bi morali študentsko delo postopoma popolnoma ukiniti, namesto tega pa zvišati štipendije. Najprej bi iz njega izvzeli dijake, zatem pa bi zmanjševali obseg ur študentskega dela, tako da bi študentje lahko na koncu nadomeščali le bolniške in porodniške odsotnosti redno zaposlenih delavcev.
Čeprav so takšne ideje precej podobne opozorilom, ki nam jih že leta pošiljajo iz tujine, pa so pri sedanji vladi očitno naletele na gluha ušesa. Še več, Dejan Levanič, generalni sekretar na ministrstvu za delo, nam je v pogovoru posredno »priznal«, da vlada študentskega dela sploh ni imela namena kaj prida omejiti. Povedal je namreč, da so želeli z višjo skupno obremenitvijo študentskega dela (poleg izenačitve različnih vrst dela) »zvišati prihodke v javne blagajne, hkrati pa z nižjo obdavčitvijo delodajalcev narediti študentsko delo za delodajalce bolj zanimivo« (!). Z znižanjem obdavčitve zanje naj bi preprečili vse pogostejše malverzacije, zlasti izplačevanja dela plačila na roke.
Več za študentsko organizacijo, manj za štipendije
Zainteresirana javnost ima precej pripomb tudi k nekaterim drugim rešitvam. V GZS tako opozarjajo, da bodo omejitve veljale le za delodajalce, ne pa tudi za dijake in študente. Po njihovem mnenju bi ti lahko opravljali takšno delo le ob rednem izpolnjevanju študijskih obveznosti. Po predlogu zakona bo namreč obseg dela pri delodajalcih odvisen od povprečnega števila zaposlenih, medtem ko bodo začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljali vsi mladi s statusom dijaka ali študenta, ki so starejši od 15 let. Na ministrstvu pojasnjujejo, da bodo fiktivne vpise z izključnim namenom opravljanja študentskega dela onemogočali s preverjanjem statusa prek bodoče centralne evidence ter z ostrejšim nadzorom inšpekcijskih služb.
Predstavnike mladih je ob prevalitvi stroškov za pokojninsko zavarovanje in nevštevanju njihovega dela v pokojninsko dobo zmotila tudi nova razdelitev dajatve od študentskega dela, ki se zaradi uvedbe pokojninske dajatve znižuje s 23 na 7,5 odstotka. Medtem ko se sredstva za študentsko organizacijo zvišujejo s 3,8 na štiri odstotke, se po drugi strani sredstva za štipendije zmanjšujejo s 15,4 na zgolj 1,25 odstotka. Na ministrstvu za delo zatrjujejo, da ni razloga za preplah in da bo obseg sredstev za štipendije ostal enak kot doslej. Pri tem se po Levaničevih besedah zanašajo na večje prilive v proračun. »Medtem ko so zdaj štipendije večinoma financirane iz koncesijske dajatve in v manjši meri iz proračuna, bo po novem ravno obratno,« pravi Levanič in dodaja, da gre v bistvu le za prestavljanje denarja iz enega v drug žep.
S predlaganimi spremembami so nezadovoljni tudi posredniki – študentski servisi. Medtem ko bi jih predstavniki mladih najraje ukinili in posredovanje dela zaradi znižanja stroškov predali pod državni ali študentski nadzor, pa zlasti manjši posredniki opozarjajo, da od predlagane višine priznanih stroškov za delovanje ne morejo preživeti. Čeprav se ti zvišujejo s sedanjih 3,8 na štiri odstotke, menijo, da gre to ob usihanju prometa na roke le trem velikim servisom, ki obvladujejo več kot 80 odstotkov trga. Študentske servise je ogorčilo tudi določilo zakona, po katerem mora posrednik ne glede na to, ali delodajalec plača račun, dijaku ali študentu izplačati plačilo v roku 15 dni po izdaji računa in plačati prispevke za socialno varnost ter dajatev državi. Če tega ne stori, ga čakajo sankcije.
Zakon naj bi predvidoma stopil v veljavo s 1. januarjem 2015.