V ZSSS so na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma izpostavili, da je bilo januarja v Sloveniji med gospodarskimi družbami začetih 143 stečajev, med samostojnimi podjetniki pa 12. Ob tem so izrazili bojazen, da gre za najvišje številke od vzpostavitve baz Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Gospodarstvo in industrija prizadevanj ne čutita
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je vlado zato pozval k hitrim ukrepom, ki bi lahko preprečili nov val stečajev, novo zapiranje podjetij, nove izgube delovnih mest.
Priznal je, da se je v Sloveniji v zadnjem času naredilo več stvari, a naj gospodarstvo in industrija teh prizadevanj ne bi čutila.
V tej luči je spomnil na tri milijarde evrov težko dokapitalizacijo bank ob koncu minulega leta, ki pa bank ni spodbudila k opravljanju svoje temeljne funkcije, to je kreditiranja gospodarstva. »To mora biti alarm, da je v sistemu nekaj narobe,« je dejal in pristavil, da bo nepotrjevanje posojil vodilo v nadaljnje propadanje podjetij.
Politiki in bankirji morajo priti do spremembe miselnosti
Semolič je razočaran tudi nad Družbo za upravljanje terjatev bank, ki naj bi izgubljala verodostojnost, zaradi tega pa naj ne bi bilo mogoče izpeljati z njo povezanih idej.
Prav tako rezultatov po njegovih besedah ni prinesla nova insolvenčna zakonodaja, ki naj bi omogočila razdolžitev podjetij oz. njihovo finančno in poslovno prestrukturiranje, a do tega v resnici ne prihaja. Politiki morajo zato nemudoma preveriti, kaj je narobe z zakonom, je pozval.
»Politiki in bankirji morajo priti do spremembe miselnosti, vrednot, to je, da je treba pomagati podjetjem, ki so v težavah, reševati delovna mesta, pomagati delodajalcem ustvarjati pogoje, da bodo boljši, da bodo lažje poslovali, da bodo odpirali nova delovna mesta. To mora biti eden ključnih ciljev,« je poudaril.
Pomoč podjetjem prek podpore delavskim zadrugam
V tem smislu je spomnil, da se je pustilo propasti podjetja, kot so Armal, Novoles, Svea, da je Slovenija za stresne teste slovenskih bank namenila 21 milijonov evrov, za Polzelo, ki zaposluje 300 ljudi, pa ne zmore zbrati milijona evrov.
Semolič se je ob tem zavzel za pomoč podjetjem prek podpore delavskim zadrugam in za razmislek o garancijskih shemah, ki so poznane v Evropi.
Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič je medtem spomnil, da gospodarstva ne bodo rešile le strukturne reforme, ki da so vedno večji »izgovor gospodarstva in države za lastno neoperativnost«. Dokaz za to je po njegovih besedah Španija, ki ima kljub njihovi izvedbi še vedno zelo visoko brezposelnost.
Konkretna vlaganja v raziskave, razvoj, izobraževanje zaposlovanje
Potem ko si je koalicija v nedavno podpisani koalicijski pogodbi za cilj med drugim zastavila prehod v zeleno in belo ekonomijo ter vzpostavitev 60.000 novih delovnih mest, je zdaj čas, da pripravi operativni načrt za realizacijo teh ciljev, je pozval Lukič. V tej luči je posebej izpostavil pomen infrastrukturnih projektov. Glede na to, da propada že obstoječa infrastrukturna mreža, se boji, da vlaganje vanje kmalu ne bo več le želja, temveč potreba.
Gospodarstvo bi moralo medtem sprožiti konkretna vlaganja v raziskave, razvoj, izobraževanje zaposlovanje, verjame Lukić.
Izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje pa je ocenila, da je za okrepitev gospodarstva potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo spodbudili domače povpraševanje. V tej luči je izpostavila potrebo po vzpostavitvi strategije razvoja, skupne energetske politike in industrijske politike.
V ZSSS so prepričani, da je čas, da Slovenija končno sestopi s poti ekstremnega varčevanja.