Knjižna zbirka Moderni klasiki je bogatejša za tri oziroma štiri knjige, ki so obenem tudi prve izdaje Cankarjeve založbe v letošnjem letu. To so Enaka glasba avtorja Vikrama Setha, Slovo od Berlina Christopherja Isherwooda in roman čilskega pisatelja Roberta Bolaña z naslovom 2666, ki je izšel v dveh zvezkih.
Enaka glasba izpod peresa Vikrama Setha je ljubezenska zgodba o pianistki Julii in violinistu Michaelu, ki bralca ponese v svet glasbe in godalnih kvartetov. Protagonista se spoznata ob študiju glasbe na Dunaju, nato pa se njune poti razidejo in se po naključju spet staknejo deset let kasneje. Ona je poročena z dolgočasnim bankirjem, s katerim ima sina, on pa glasbenik, ki se še vedno vztrajno otepa trajne zveze in pestuje svojo samoto. Preden se srečata v Londonu, Julia ugotovi, da izgublja sluh, kar pozneje pomembno vpliva na njun na novo oživljeni ljubezenski odnos. Zgodbo po besedah urednika Cankarjeve založbe Andreja Blatnika poleg prepletanja glasbe in ljubezni zaznamuje tudi način, na katerega je predstavljena komunikacija glasbenikov v godalnem kvartetu. Delo je prevedla Dušanka Zabukovec, spremno besedo pa je napisala Ana Jelnikar.
Na drugi strani je Slovo od Berlina Christoperja Isherwooda v prevodu Irene Duše Draž postavljeno v začetek dvajsetega stoletja v Berlin, eno najbolj dekadentnih evropskih mest tistega časa. »Dogajanje nas pelje v čas druženja po kabarejih in zatekanja k užitkom, na drugi strani pa v čas odkritega in naraščajočega nasilja, ko ni nobenega dvoma več, kakšne namene ima nacizem,« obdobje oriše urednik Zdravko Duša. Slovo od Berlina so v Berlinu napisane ali od njega navdahnjene pripovedi, ki jih je avtor, deklarirani homoseksualec, zapisal v med letoma 1929 in 1933, ko je tam prebival. Še danes Slovo od Berlina ostaja njegovo najbolj priljubljeno delo, po njem je nastala gledališka drama I am a Camera (1951) in po njej štiri leta kasneje istoimenski film (1955), zgodba pa je navdahnila tudi filmski muzikal Boba Fosseja Kabaret (1972).
Roman 2666 Roberta Bolaña pa temelji na resničnih dogodkih, na brutalnih umorih več kot štiri tisoč žensk med letoma 1993 in 2003 v Mehiki. Štiri evropske literarne zgodovinarje iskanje izginulega avtorja pripelje v Mehiko in do govoric o množičnih pobojih žensk. Čilski kritik, ki jih vodi po mestu, sumi, da je med žrtvami tudi njegova hči, umori pa pritegnejo tudi afroameriškega novinarja, ki je sicer prispel, da bi pisal o boksu. Umori so našteti in opisani s forenzično natančnostjo, avtor pa nam razkriva tudi razčlovečeno družbo minulega in našega stoletja. Po besedah Zdravka Duše je avtor med pisanjem preminil, ostali pa so materiali, ki so bili kasneje urejeni in objavljeni v petih knjigah, ki so izšli v dveh zvezkih. Od tega prvi zvezek obsega prve tri, drugi pa zadnji dve knjigi, vse v prevodu Irene Levičar.
Letos bo po besedah direktorja Cankarjeve založbe Mihe Kovača pri njih skupno izšlo okrog petdeset knjig, pričakujejo pa nekoliko višjo naklado od lanskoletne, ko je bilo prodanih nekaj več kot 66.000 izvodov različnih naslovov. Med drugim načrtujejo drugo, dopolnjeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga pripravljajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, monografijo Slovenske gore: V objektivu časov in več novosti s področja izvirnega slovenskega leposlovja, med njim portrete Slovencev v Argentini izpod peresa Brine Svit v delu Slovenski obraz, novi roman Milana Dekleve Benetke zadnjič in izdajo devetih izbranih dram Emila Filipčiča.