Potem ko je bila vse dneve olimpijskih iger v Sočiju na prizoriščih prava gneča slovenskih nastopov, je bil 13. dan v igri le en slovenski športnik. Smučar prostega sloga Filip Flisar je nastopil na prizorišču ekstremnih športov v neposredni bližini gorske olimpijske vasi, v kateri so med igrami bivali vsi slovenski športniki z izjemo hokejistov, biatloncev in tekačic. Cilj ene najatraktivnejših disciplin zimskih olimpijskih iger je potekal v isti ciljni areni, v kateri je dan prej Žan Košir priboril slovenskemu deskanju prvo olimpijko kolajno. Eno veliko razliko je bilo mogoče v dveh dneh opaziti na prizorišču ekstremnih športov. Da je za včerajšnjo preizkušnjo smučarskega krosa vladala precej večja evforija, pravzaprav največja, kar smo jo kot poročevalci doživeli na gorskih prizoriščih v vseh dosedanjih 13 dneh.
Filip Flisar je bil nabrušen kot britvica. Samozavest je dobil po dopoldanskih kvalifikacijah, ki so štele za razvrstitev tekmovalcev v skupine. Štajerec je dosegel sedmi čas. »Glede na to, da sezona do olimpijskih iger ni bila najboljša, sem lahko s prvo vožnjo zadovoljen. Končno sem se med smučanjem počutil mehkega. Ko sem zgoraj začutil prave občutke, sem v spodnjem delu nadaljeval v hitrem tempu. Olimpijske emocije so me prevzele in sem samo 'pičil' dol,« je dopoldan razlagal Filip Flisar, v nadaljevanju pa še malce komentiral progo: »Lahko bi jo označil za predivjo. Mene sicer ne moti, ker sem po naravi bolj 'svinjar'. Če padem, se ne sekiram preveč. Če na zadnjem skoku narediš manjšo napako, mislim, da te težko rešijo, saj padeš direktno v cilj. To pomeni, da se iz tridesetih metrov višine po 80 metrih pribiješ v tla. Tega občutka res ne bi rad doživel.« Medtem je Flisarja v ciljni areni čakal trener Primož Vrhovnik, ki se je pokazal v novi podobi. V slogu posebnežev, ki v smučanju prostega sloga prodajajo svojo kožo, si je pustil rasti brado. Prosil nas je, naj damo hitro Flisarju plastenko vode, da v toplem vremenu na 15 stopinjah Celzija ne bo dehidriral. »Želel sem si sonca in ga dočakal. Ker je toplo, je še toliko bolje, saj vsi veste, da sem ljubitelj toplega vremena,« je napovedal pred izločilnimi boji.
Sanj o velikem finalu je bilo kmalu konec
Mariborčan je bil v osmini finala in četrtfinalu videti tako suveren, da je v očeh opazovalcev dobil naziv favorita. »Pa kaj delajo ti vaši športniki? Spet bo ena kolajna slovenska,« nas je ogovorila švicarska novinarska kolegica, ki se ne pritožuje nad uspešnostjo svojih športnikov, saj so Švicarji ena najuspešnejših držav na igrah. Da so slovenski športniki le iz mesa in krvi, je potrdil Flisarjev polfinalni nastop, v katerem je že po nekaj sekundah brez kontakta padel in sanj o osmi slovenski kolajni je bilo konec. Flisar je prismučal v ciljno povsem izmučen, z močnimi bolečinami v predelu reber, poleg tega pa je še težko dihal.
Kljub temu je šel še enkrat na start, ko so se tekmeci v malem finalu borili za uvrstitve od petega do osmega mesta. Startal je v ozadju in videti je bilo, da bo le prismučal do cilja. Ko pa je nenadoma v nekem trenutku napadel, je spominjal na nepozaben nastop Petre Majdič iz Vancouvra, ko si je priborila kolajno z zlomljenimi rebri. Flisar je v malem finalu z rdečo majico, ki jo je nosil tudi v osmini finala in četrtfinalu, zasedel drugo mesto. Edini spodleteli nastop pa je Štajerec dosegel, ko je imel na sebi zeleno majico. Flisar je takoj po polfinalnem nastopu oddrvel v bolnišnico na slikanje. Preiskava ni pokazala nobenega zloma, je pa zaradi hudih bolečin ostal na opazovanju v olimpijski vasi, če bi slučajno prišlo do kakšnih prikritih napak. »Pravzaprav ne vem natančno, kaj se je zgodilo. Vem le, da sem padel na glavo ter dobil močan udarec s pestjo pod rebra. Veseli me, da slike niso pokazale resnejše poškodbe, da je s pljuči vse v redu, da so rebra cela,« nam je zvečer iz bolniške postelje po telefonu sporočil Filip Flisar ter se za kratek čas ozrl še na izločilne boje: »Veliko let sem garal, da bi bil v Sočiju najbolje pripravljen. Vesel sem, da mi je uspelo na največjo tekmo priti najbolje pripravljen. Ponosen sem, kar sem pokazal na teh olimpijskih igrah. Tako Francozom kot vsemu drugemu svetu sem pokazal, da sem zraven.«
Trener ponosen na tekmovalca
»Kako sem doživel stresni dan? Stresa sem v življenju navajen. Včeraj ste se lahko nazorno prepričali, kako stresna disciplina je smučarski kros. Do zadnjega prihoda skozi cilj se ne ve, kdo bo napredoval. Lahko ste se prepričali, da so skoraj vsi favoriti izpadli že v prvih dveh krogih, medtem ko je bronasto kolajno osvojil Francoz Midol, ki je v kvalifikacijah dosegel šele 29. čas. Škoda, da Filip po sijajnih vožnjah, ki jih je pokazal do polfinala, ni še bolje izkoristil potenciala. Lahko rečem, da sem ponosen nanj. Da je šel po polfinalnem padcu v tako hudih bolečinah še tekmovati v mali finale, v katerem je celo napadel iz ozadja, si Filip zasluži vse čestitke. Šesto mesto na olimpijskih igrah je izjemen uspeh,« je razlagal Primož Vrhovnik ter s strokovnega vidika pojasnil svoj pogled na olimpijski spektakel: »Filip je že v kvalifikacijah pokazal najboljšo vožnjo v sezoni. V osmini finala je smučal brezhibno, bil ves čas na vodilnem položaju. Najboljše smučanje včerajšnjega dne je pokazal v četrtfinalu, v katerem se je s tretjega mesta prebijal v ospredje ter za 20 metrov prehitel tekmece. Bil je izjemno suveren. Kaj se je zgodilo pri padcu? Filip je želel na začetku prenesti težišče naprej, da bi s čim višjo hitrostjo vstopil v strmino, kjer bi si lahko na valovih priboril veliko prednost. Verjetno je delček sekunde prekmalu s smučkami priletel na tla. Škoda.«
Primož Vrhovnik je začel sodelovati s Flisarjem šele konec oktobra lani. V treh mesecih in pol skupnega dela sta s Flisarjem dokazala, da sta odličen tandem. Olimpijska uvrstitev je dala Flisarju potrdilo, da je na pravi poti. Zdaj ju čakajo analize in odkrit pogovor, kako naprej. »Na tekmah pred olimpijskimi igrami Filip ni dosegal uvrstitev, ki bi si jih želel ali jih je pričakoval. Filipa smo dobro pripravili na olimpijski nastop, kar je pokazal z daleč najboljšimi vožnjami v sezoni. Kot trener sem s šestim mestom zadovoljen, saj je Filip dosegel najvišjo uvrstitev v smučanju prostega sloga v zgodovini jugoslovanskega in slovenskega smučanja, na kar moramo biti ponosni,« je pojasnil Vrhovnik, ki smo ga malce zbodli še zaradi novega zunanjega videza: »Saj me poznate in veste, da sem ekstremist po duši, ves čas rad hodim na robu. Strižem se enkrat na pol leta, zdaj pa se še brijem enkrat na tri mesece. Morda se bom obril v nadaljevanju dneva. Imeli smo interno stavo, če bi Filip osvojil kolajno, da bi me obril v ciljnem izteku. Glede na vse, kaj je pokazal, mislim, da se mu bom vseeno prepustil.«
Francozom je uspel redko viden podvig. Jean Frederic Chapuis, Arnaud Bovolenta in Jonathan Midol so osvojili prva tri mesta, kar je bilo za zunanje spremljevalce presenetljivo, za poznavalce pa nekoliko manj. »Da so se trije Francozi znašli na prvih treh mestih, je vsekakor presenečenje. V velikem finalu sem pričakoval Chapuisa, ki je bil lani svetovni prvak, drugi pa so me presenetili, čeprav se je Bovolenta že uvrščal na zmagovalne stopničke. So izjemna ekipa, imajo šest enakovrednih tekmovalcev, treningi so zelo kvalitetni. In to prinaša uspehe,« je razplet povsem pri vrhu komentiral Vrhovnik.
Včerajšnji dan bo ostal v spominu še po enem nepozabnem dogodku. V prvi četrtfinalni skupini je fotofiniš treh smučarjev prostega sloga določil, kdo bo šel kot drugi v polfinale. Na zadnjem skoku so grdo padli Rus Egor Korotkov, Šved Victor Norberg Oehling in Finec Jouni Pellinen. Posebnost je bila v tem, da so vsi trije prečkali ciljno črto na tleh, počasni posnetek pa je pokazal, da je bil najsrečnejši med njimi Korotkov. Drugi srečnež je bil Švicar Armin Niederer, ki je bil zmagovalec skupine, potem ko ves čas smučal na zadnjem mestu, a edini ni bil udeležen v padcu.