Balkanski trg kot mešano na žaru

Pregled letošnje donosnosti regijskih delniških indeksov razkrije, da je razpoloženje vlagateljev po državah precej raznoliko. Najdonosnejši trg za evrskega vlagatelja je bolgarski, kjer se nadaljuje lanskoletna več kot 40-odstotna povprečna rast tečajev delnic. Zanimivo je pozitivni trend obstal kljub politični krizi, ki se je končala z majskimi predčasnimi volitvami. Vlagatelji zaupajo bolgarskemu gospodarstvu, ker je to eno najhitreje rastočih (EBRD napoveduje 1,8-odstotno rast BDP v letu 2014), poleg tega ima za evropske razmere zgledno urejene javne finance z okoli dvoodstotnim proračunskim primanjkljajem, medtem ko dosega javni dolg zgolj petino BDP. Moment rasti na bolgarski borzi si lahko ne nazadnje razlagamo kot fazo zmanjševanja zaostanka za trgi v regiji (predvsem romunskim, kjer so delnice leta 2012 v povprečju zrasle za 20 odstotkov, na bolgarskem pa za vsega šest odstotkov), ki je posledica pretekle zadržanosti vlagateljev. Ta izvira iz težav grškega gospodarstva, ki ima v lasti dobršen del bolgarskih bank.

Drugi najdonosnejši trg je Ljubljanska borza. Indeks SBITOP je v letošnjem letu pridobil slabih osem odstotkov, o razlogih za rast pa je bilo že veliko napisanega. Strinjal bi se z oceno, da je pomemben »krivec« vladni prodajni seznam deležev v podjetjih.

Med pozitivne letošnje trge spada tudi srbski, kjer se vrši kar nekaj lastniških sprememb v večjih podjetjih, na primer AIK banka, Bambi in Energoprojekt Holding. Srbija bo imela 16. marca izredne parlamentarne volitve, po katerih naj bi politiko kreirala stranka SNS. Po mnenju lokalnih analitikov Srbija ostaja na poti proti EU, ki vključuje tudi rešitev kosovskega vprašanja. A država ima pereč javnofinančni problem – visoko zadolženost in ocenjeni sedemodstotni proračunski primanjkljaj v tekočem letu. Pri reševanju obeh težav jim bodo pod prste gledali predstavniki MDS, s katerimi se bodo konec februarja dogovorili o novem finančnem aranžmaju.

Na spodnji strani tečajnice letos najdemo turške delnice. 8,5-odstotni povprečni padec delnic je posledica javnofinančne krhkosti turškega gospodarstva. Povod za negativni trend so bila sicer politična obračunavanja z machiavelijevskimi prijemi premierja Erdogana, a za vlagatelje je bilo vendarle odločilno stanje ekonomije. Turški gospodarski model že dalj časa temelji na kreditni ekspanziji, ki segreva domače povpraševanje, hkrati pa slabi zunanjetrgovinsko bilanco. Deficit je postal moteče visok (nad sedmimi odstotki) in vlagatelji so »pritisnili« na turško liro, ki jo je pred kratkim morala z drastičnim ukrepom braniti turška centralna banka. Mešano na žaru, bi lahko zaključili v slogu naročila v balkanskih restavracijah.