Druga od druge sta oddaljeni le nekaj korakov. Ena na začetku Gregorčičeve ulice, druga vzdolž Slovenske ceste, na vogalu, kjer se ta križa z Rimsko cesto. Skupno jima ni le to, da sta svoja vrata odprli konec lanskega leta, temveč tudi, da v obeh gostilnicah strežejo predvsem hrano, ki jo lahko lačni mimoidoči odnesejo s seboj, in dejstvo, da sta tako Mark Sedmak s svojim lokalom Burrito Loco, kot tudi Matjaž Majcen in soproga Chuty s tajsko gostilnico Chuty's na ljubljanske ulice prinesla kulinariko, ki sta jo v prestolnici sama najbolj pogrešala. Gostinca se strinjata, da Slovenci lakoto vse raje preženemo tako, da prigriznemo nekaj »na hitro«, pri čemer pa hitro hrano še vedno prevečkrat povezujemo z vnaprej pripravljenimi in zamrznjenimi obroki.

Na mehiški burito čakajo v vrsti

»Naveličal sem se bureka in kebaba,« v tekoči slovenščini v majhnem prostoru lokala Burrito Loco pripoveduje Mark Sedmak. Odraščal je v Ameriki, kjer sta si njegova starša, Slovenca, pred leti ustvarila dom, v Slovenijo pa ga je pred sedmimi leti pripeljala ljubezen. V Ljubljani je začel poučevati angleščino, v zgoščenem delovnem ritmu vsakdana pa je le redko našel čas za kosilo. »Pogrešal sem mehiško hrano, ki sem si jo v Ameriki v časovni stiski pogosto privoščil. Tam je koncept mehiških buritov, ki so pripravljeni na hitro, a iz kakovostnih sestavin in kljub temu zdravi, izjemno priljubljen. Ljudje nanje čakajo v vrsti,« pove o ideji, da mehiške dobrote, ki jih v prestolnici pogreša, začne streči kar sam.

Ker pred odprtjem lokala ni imel izkušenj z gostinstvom, se je Sedmak po nasvete odpravil nazaj čez lužo: »Obiskal sem lokal s podobnim konceptom, kjer mi je tamkajšnji šef dal številne koristne napotke, nekaj receptov pa sem poiskal tudi na internetu in preizkušal različne kombinacije sestavin. Pripravil sem jih doma, preizkušali so jih družina in prijatelji.« Odkar je konec lanskega leta gostilnica odprla svoja vrata, je, pravi, z odzivi zadovoljen. »Naš burito je teknil tudi Mehičanu,« se pohvali Sedmak, ki veliko stavi na kakovost sestavin: »Omake, kot sta bela in rdeča salsa ter guacamole, pripravljamo sami, tako da so vedno sveže. Tudi avokado in koriander sta sveža, čeprav ju je nekoliko težje dobiti.« Opaža, da Slovenci hitro hrano še vedno zmotno povezujejo z odtaljenim mesom in sestavinami iz konzerve, slabo pa poznajo tudi mehiško kuhinjo: »Nekateri ne ločijo burita od drugih mehiških jedi, kot so fajite in takosi.« Zato bo v prihodnje stene lokala poživil s fotografijami jedi, s svojo kulinarično ponudbo pa ima Sedmak tudi večje načrte. »Ko delo v Burrito Loco povsem steče, bi si želel odpreti še kakšno gostilnico,« razkrije enega izmed načrtov.

Pristni tajski okusi

Le streljaj stran, v Gregorčičevi ulici, ne diši le po testu iz krušne peči, temveč nosnice draži še močan vonj po svežem čiliju. Matjaž Majcen in njegova žena tajskega rodu Chuty sta se namreč odločila, da svojo kulinarično zgodbo iz šišenske industrijske cone nadaljujeta tudi v mestnem središču. »Sprva sva tajske jedi pripravljala le za prijatelje, kasneje sva jih ponudila še v sklopu gostinske ponudbe v Litostroju. Ker so gostom teknile, sva se odločila, da poizkusiva še s tajsko restavracijo v centru,« zgodbo o začetku pripoveduje Majcen. Sprva so stregli le hrano, ki so jo gostje odnesli s seboj, kasneje pa so v majhen prostor, obdan z bambusom, postavili še nekaj stolov in miz: »Zdaj se gostje vse pogosteje odločajo, da hrano pojedo kar pri nas.«

Taktirko v kuhinji je prevzela Chuty, po njej se tajska restavracija tudi imenuje. »Pripravlja recepte in kuha jedi, saj najbolje ve, kaj je pristna tajska kuhinja. Pri kulinaričnih idejah ima glavno besedo. Zato tudi omake in spomladanske zavitke pripravljamo sami, v prihodnje pa načrtujemo, da bomo sami izdelovali še rezance. Pomembno je, da so sestavine sveže in kakovostne, okusi pa pristni,« pojasni Majcen, ki upa, da bodo že čez dober mesec lahko hrano tudi dostavljali na dom. »Za nadgradnjo ponudbe je en par rok v kuhinji trenutno premalo, zato se nam bo že v kratkem pridružila še ena kuharica, prav tako Tajka,« še pojasni Majcen, ki upa, da bo odziv gostov še naprej tako dober: »Ko bomo čez pol leta lahko ocenili, kako poslujemo, bomo razmislili tudi o morebitni širitvi na še kakšno lokacijo.«