Po navedbah vlade mora biti cilj socialnega sporazuma nov razvojni zagon, temelječ na znanju in inovativnosti. Potrebni so spremembe sistemske zakonodaje in optimizacija javnega sektorja ter zmanjšanje finančnih in normativnih obremenitev gospodarstva s povečanjem njegove izvozne konkurenčnosti, verjamejo ministri. Zavzemajo se tudi za aktivnosti za odpravo krize vrednot, ki se med drugim kaže v korupciji.
Nujno naj bi bilo še doseganje visoke ravni ekonomske in socialne varnosti ter učinkovitega sistema socialnega in zdravstvenega varstva, pa tudi razvijanje ekonomske demokracije s povečevanjem pravic zaposlenih.
Cilji ekonomske politike, ki jo predlaga vlada, so postopna javnofinančna konsolidacija z uveljavljanjem ukrepov za vzdržnost javnofinančnih izdatkov in sprejem izvedbenih ukrepov za uveljavitev fiskalnega pravila za celoten sektor države, sanacija bančnega sistema, učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in smiselna privatizacija ter razdolževanje podjetij.
Oblikovan naj bi bil tudi nov izobraževalni model
Spremembe na področju davčnih obremenitev naj bi bile uvedene le na podlagi analiz obstoječih rešitev in kot nadomestitev neučinkovitih obstoječih davčnih ukrepov. Med ukrepi, navedenimi v predlogu, so še prilagoditev mase za plače javnih uslužbencev, spremembe v zdravstvu, na podlagi analize pa tudi na področju pokojnin in trga dela. Oblikovan naj bi bil tudi nov izobraževalni model.
Kot je v pozivu ministrstvom za pripravo vladnih izhodišč opozorila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, razprava o potrebi sklenitve socialnega sporazuma za izhod iz krize poteka že od 8. novembra lani, ko so se socialni partnerji dogovorili, da imenujejo krovno pogajalsko skupino, ki bo koordinirala pogajanja za pripravo novega socialnega sporazuma.
Skupina, ki jo sestavljajo po trije člani vlade, delodajalcev in sindikatov, se je sredi decembra dogovorila, da bodo pogajanja, ki naj bi potekala po delovnih skupinah, namenjena samo dokumentu o potrebnih ukrepih za izhod iz krize, da jih je treba pospešiti in da se njihove rezultate upošteva tudi pri pripravi nove koalicijske pogodbe.
Prva predstavitev je bila v drugi polovici januarja
A v drugi polovici decembra so delodajalci spremenili svoje stališče, saj se niso strinjali s predlaganimi izhodišči, podpisanimi aprila 2012, ker naj ne bi vodila iz krize.
Predstavniki gospodarstva in delojemalcev so zato pripravili nova izhodišča, krovna skupina pa se je sredi januarja dogovorila, da se dokument pripravi samo za obdobje 2014-2015 in da se pogajanja konča do konca februarja.
Prva predstavitev predlogov je bila izvedena na v drugi polovici januarja, a je tedaj prišlo do ponovne spremembe stališča delodajalcev, je spomnila ministrica in pojasnila, da se niso strinjali "z zavračanjem pogajanj sindikatov o treh od skoraj 60 predlogov, čeprav so sami zavrnili pogajanja o skoraj polovici od 29 predlogov sindikatov". "Zahtevali so dodaten čas za razmislek o tem ali bodo sploh sodelovali na pogajanjih," je poudarila.
Delodajalci so tako na zadnjem sestanku konec januarja predlagali, da vlada pripravi svoja izhodišča za pogajanja. V primeru da tega ne bi storila, bi pogajanja propadla, saj naj bi bilo, tako delodajalci, prepiranje o ukrepih, ki jih vlada nima namena sprejeti, nesmiselno.
Vlada je torej svoja izhodišča zdaj sprejela, četudi je Kopač Mrakova podvomila o tem, ali je omejen čas v pogajanja sploh smiselno usmeriti.