Relija ste se naveličali, zdaj je pred vami nov izziv. Česa se najbolj veselite?

Ne bi sicer mogel reči, da sem se naveličal relija, ampak poiskati sem moral nov izziv. Motivacija je velika. Na novo moram marsikaj dokazati, saj vsi pretekli uspehi zdaj ne pomenijo nič. Dobri so le še za statistiko. Življenje se mi je obrnilo v novo smer. Nisem več najmlajši, a krožne dirke so mi bile vseeno, kljub celotni karieri v reliju, dovolj blizu, da sem vedno z enim očesom škilil tudi na njih. Zdaj se je vse začelo znova, pred menoj je še veliko izboljšav, na vseh področjih. V reliju pa sem se izpel, lahko bi le še izgubil.

Krožne dirke, kot je WTCC, so nekaj povsem drugega kot to, kar ste poznali do zdaj. Če ne drugega, boste v dirkalniku sami, brez sovoznika, na stezi pa bodo še drugi dirkači.

Res je, to je zame nov svet. Vem tudi, da se moram še veliko naučiti. Tukaj mi bosta lahko veliko pomagala oba ekipna tovariša Yvan Müller in Jose-Maria Lopez. Posebej od Yvana se bom še veliko naučil. Stil vožnje je nekaj novega, sam dirkalnik je nekaj novega. Način dela, ekipa, počutim se, kot da nikoli nisem sedel v kakšnem dirkalnem avtomobilu. To bo zdaj povsem drugačen posel. Najbolj se moram izboljšati pri konstantnosti. To je nekaj, na kar se do zdaj nisem niti moral ozirati. Yvan odpelje s c-elyseejem deset krogov z do desetinske enakim časom. To je tisti del, kjer se moram največ naučiti. In kot ste omenili, v WTCC ne bom odvisen več le od samega sebe, ampak tudi od drugih dirkačev. Tega v reliju nisem bil vajen. Tam sem sam lahko določal, kako bom vozil, tukaj pa se bom moral prilagajati tudi drugim. V reliju je velikokrat le tvoja napaka kriva za odstop, na stezi pa nikoli ne veš, kaj bo naredil tvoj tekmec.

Vam bodo dosedanje izkušnje v reliju vendarle lahko kaj pomagale?

Ne verjamem. Mislim celo, da čisto nič. Reli dirkalnik in dirkalnik WTCC imata skupnega le to, da imata oba štiri kolesa. Potem gre vsak svojo pot. Vesel sem, da je dirkanje ostalo del mojega življenja, a spremenilo se je kar nekaj stvari.

Se je spremenilo še kaj poleg drugačnega načina dirkanja in dejstva, da ste zdaj v vlogi učenca?

Biti učenec, in to po devetih osvojenih naslovih prvaka, je zanimiva vloga. A enostavno sem se zdaj nadaljevanja kariere lotil na tak način. Vem, kaj hočem, kaj zmorem in znam, kaj lahko pričakujem od ekipe. Ne vem sicer, ali mi bo to uspelo že v letošnji sezoni, prepričan pa sem, da bom v letu 2015 že bolj resen tekmec. Ko imaš enkrat dirkanje v krvi, se ga ne znebiš tako hitro, le možgane moraš preklopiti na drugačen način razmišljanja. V življenju se mi zato veliko ni spremenilo. Največja razlika je, da je zdaj vse malce bolj enostavno, predvsem mi bo dirkanje vzelo manj časa, saj dirkaški konec tedna v WTCC traja manj dni kot v reliju. Tako bom manj zaseden, imel bom malo več časa še za družino. Saj sta žena in hči po svoje že zdaj bili, posebej žena seveda, del mojega dirkanja, ampak zdaj bomo lahko več skupaj tudi zunaj dirkaškega ritma življenja.

Relija torej ne boste več spremljali, ali pač? Odločitev, da reliju obrnete hrbet, je v vas verjetno zorela nekaj časa?

Seveda ga bom pogledal in vedno že zdaj pogledam, kako je z rezultati, kaj se dogaja. Ampak to zdaj počnem kot nekakšen zunanji opazovalec in prav uživam v tem. Nisem se utrudil od same vožnje v reliju, a nisem več našel prave motivacije. To je zelo enostavno. Vedno iste dirke, isti ritem, enostavno je to trajalo predolgo. Nekega dne se moraš odločiti, kako želiš živeti naprej. In da, ta odločitev ni padla v trenutku. Iskal sem motivacijo, vedno sem iskal nekaj, kjer se moram dokazati. To je v moji krvi. Zato bom zdaj energijo usmerjal v nekaj novega.