Prva kantavtorska plošča v Jugoslaviji, ki jo je posnel za drobiž
Tomaž Pengov je bil po mnenju mnogih eden največjih slovenskih pesnikov 20. stoletja, ki je bil obdarjen tudi z neverjetnim glasom in izjemno glasbeno občutljivostjo. Na glasbeno pot se je odpravil konec 60. let prejšnjega stoletja, leta 1973 pa že izdal ploščo Odpotovanja, ki sicer velja za prvo kantavtorsko ploščo v Jugoslaviji. Album je Pengov posnel za izjemno malo denarja, besedila so bila delno posneta v njegovi kopalnici, večina pa v studiu Radia Študent, ki je bil zelo slabo opremljen.
Leta 1988 je sledil album Pripovedi, štiri leta kasneje Rimska cesta, leta 1996 pa Biti tu. Po desetletnem premoru je izdal album Koncert, njegov zadnji album Drevo in zvezda pa je predstavil njegove zbrane pesmi in zvočno knjigo nikoli prej objavljenih posnetkov, ki so nastali v sodelovanju z vrsto glasbenikov iz različnih obdobij avtorjevega ustvarjanja.
»Popotnik s prašnih kolovozov«
Milan Dekleva je v spremnem zapisu k eni od pesemskih knjig zapisal, da je (bil) Pengov »popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev«.
Rad igral v živo, a ga niso tako pogosto vabili na koncerte
»Zelo rad igram v živo, a zgleda, da nisem dovolj priljubljen, da bi me pogosteje povabili na koncerte,« je tedaj dejal Pengov. Sodeloval je tudi z Mladimi levi, s katerimi je posnel pesem Oda Ireni.
Kot še navaja omenjena spletna stran, ga strokovnjaki cenijo kot pesnika z izjemno globino in izvrstnega kitarista. Pengov je sodil med »šumijevce« in njihove sopotnike, ki so konec 70. in del 70. let okupirali oziroma, kot je to označil Pengov, »kulturno zavzeli« bife nasproti Drame, ki je postal nekakšna »kulturna pisarna«. Med njimi so bili številni pomembni slovenski umetniki.