»Vsak olimpijski dan se natančneje začne dan prej, ko se odgovorni trenerji sestanemo z organizatorji iz Mednarodne smučarske organizacije, kjer se dogovorimo za natančen program naslednjega dne. Sledi interno usklajevanje glede vse logistike. Ponavadi gre odgovorni trener zjutraj na ogled proge, kjer izmenja mnenja z drugimi trenerji, ali je treba predvsem z vidika varnosti na progi še kaj spremeniti. Kot pomočnik se dogovorim z drugimi ekipami, da postavimo proge za ogrevanje. Vsak trener ima na smuku svoj položaj. Ker je slovenska ekipa majhna, sodelujemo z drugimi reprezentancami, da imamo pokrito vso progo. Na ogrevanju se dogovorimo, kako se bodo tekmovalci lotili proge, potem pa snemamo uradne treninge ali tekmo in dajemo fantom na startu informacije, če se na progi kaj spreminja glede vidljivosti, dolžine skokov... Po tekmi imamo zelo malo časa za kakšen obrok, potem pa moramo vse videoposnetke prenesti na računalnik, kar pomeni veliko dela. Ponavadi gre za deset kamer. Na vsakem položaju izberemo najhitrejše tekmovalce in jih primerjamo z našimi. Na podlagi teh posnetkov se skušamo skupaj s tekmovalci odločiti za taktiko v naslednjem dnevu. To vse skupaj traja ponavadi do večerje, po kateri znova sledi sestanek za naslednji dan,« je slikovito opisal svoj pester olimpijski dan Matija Grašič.
»Koliko mi pomeni dejstvo, da sem še pred dopolnjenim tridesetim letom član olimpijske reprezentance? Veliko. Vsekakor je nekaj posebnega doživeti olimpijski duh. Predvsem kar zadeva druženja s slovenskimi športniki iz drugih panog ter druženja z olimpijci iz drugih držav. Glede samega dela pa se vse skupaj ne razlikuje veliko od tekem svetovnega pokala.« Olimpijske igre v Sočiju si bo Matija Grašič zapomnil tudi po dejstvu, da je bil aktiven udeleženec otvoritvenega spektakla v Sočiju. »Ko prideš na stadion in te pozdravi 40.000-glava množica, ti gredo kar dlake pokonci. V živo je bilo odprtje nekaj posebnega, nad njim smo bili vsi navdušeni in verjamem, da je bilo doslej eno najlepših,« je Tržičan sklenil druženje s poročevalcem, potem ko je bilo vzdušje v reprezentance zelo slabo, saj je le nekaj ur prej na treningu grdo padel Rok Perko in se poslovil od olimpijskega smukaškega nastopa. Natančnejši pregled je pokazal, da si je zlomil nosno kost, ki so mu jo naravnali v bolnišnici na Rdeči Poljani. uš
