Risi odločeni, da v Sočiju ne bodo le nastopili

»Za začetek smo bili deležni lepega dogodka. Sicer smo prišli na olimpijske igre tekmovat, a nam slavnostni dogodek ni vzel nobene energije, povrhu pa bo gotovo ostal v lepem spominu. Po pravici povedano, nas nič ne moti, da tekmujemo v okolju, ki ne spominja na zimske igre. Pomembno je, da imamo čez cesto obe dvorani, da ne izgubljamo časa. Dvorana v Sočiju je krasna, sodobna. Veseli me, da je želja pri igralcih ogromna. Delajo vse, da bodo turnir dočakali optimalno pripravljeni. Pred prvo tekmo ne pričakujem posebne živčnosti. V reprezentanci imamo igralce, ki igrajo v velikih klubih, zato vedo, kaj je pritisk,« je prve vtise in pričakovanja opisal selektor Matjaž Kopitar. »V nedeljo bomo na prizorišču spremljali slovenske smučarske skakalce. Upam, da bomo v živo doživeli slovensko kolajno. Obljubim, da bomo glasno navijali za skakalce. Verjamem, da lahko posežejo po kolajnah tudi Tina Maze in biatlonci,« se je izven hokejskih meja ozrl kapetan Tomaž Razingar. »Dejstvo je, da nam hokejska stroka ne namenja možnosti za najvišje uvrstitve. A nam jih tudi ni na kvalifikacijskem olimpijskem turnirju. Poimensko je veliko reprezentanc močnejših od nas. Mi pa imamo ekipni duh, ki nas krasi zadnjih nekaj let in je postal naš zaščitni znak. Lahko vam povem, da je vzdušje v ekipi sijajno. Da smo na treningih izjemno borbeni. Čuti se, da je želja ogromna, da smo prvič na olimpijskih igrah. Počutim se podobno kot takrat, ko smo se prvič uvrstili v elitno hokejsko divizijo.«

Konec odštevanja

Danes se bodo slovesno odprle zimske olimpijske igre. Čas začetka prireditve ob 20.14 po lokalnem času simbolizira letnico dogodka. Rusi obljubljajo prvovrstni spektakel, na katerem bo imel od Slovencev glavno vlogo ravno Razingar. Slovenski zastavonoša je bil včeraj izjemno razpoložen. »Mislim, da me čaka eno lepših življenjskih opravil, ki mu bom zlahka kos,« napoveduje Razingar. »Ne pričakujte, da vam bom povedal, kaj se dogaja v naši garderobi. Tam je vedno pestro in tam stvari tudi ostanejo. Nikoli nam ni dolgčas. Zagotavljam vam, da je vedno prijetno biti v takšni druščini. Tudi ko stvari ne potekajo tako, kot bi si želeli, ne iščemo krivca za vsako ceno. In tudi takrat smo konstruktivni. Veselimo se, da se nam bosta končno pridružila Sabolič in Jeglič (v Soči sta zaradi bolezni pripotovala včeraj zvečer – op. p.). Potem pa čakamo le še Anžeta (v Soči bo pripotoval v ponedeljek – op. p.),« je odgovarjal slovenski kapetan. »Če smo se krstili, ker smo vsi novinci? Ne, ker ni bilo nobenega, ki bi nas krstil. Pardon, Jože Kovač bi nas lahko. A se tega še ni spomnil,« je v smehu zaključil Razingar.

Idealne obmorske razmere

Predvčerajšnjim smo poročali o lepotah biatlonsko-tekaške olimpijske vasi in težavah glavne gorske olimpijske vasi. Včeraj smo si v Sočiju ogledali še glavno obmorsko olimpijsko vas. Glede na svojo lokacijo bolj spominja na poletne igre, zato v prihodnosti ne bi bilo preveliko presenečenje, če bo Soči nekoč postalo mesto, ki bo poleg zimskih gostilo še letne olimpijske igre. Razdalje v obmorski vasi so velike, zato se slovenski hokejisti od svoje hiše do jedilnice, ki se nahaja pri vhodu v vas, vozijo z avtobusom. Mi smo se odpravili peš ter do slovenske hiše potrebovali petnajst minut neto hoje, bruto pa kakšnih 20 več. Razlog je bil, da smo srečali razpoložene Slovake, katerih ataše nam je ponosno razlagal, da bo danes na odprtju olimpijskih iger slovaško zastavo nosil Zdeno Chara. Najvišji hokejski zvezdnik na svetu (v višino meri 205 cm, v tekmovalni opremi pa je še precej višji) bo edini igralec iz najmočnejše lige na svetu NHL, ki bo danes prisoten na otvoritvi. Slovaški olimpijski komite je namreč našel skupni jezik z Bostonom, ki bo svojemu kapetanu omogočili predčasno pot v Soči, zaradi katere bo izpustil dve tekmi Bruins.

Slovenska hiša se v olimpijski vasi nahaja med nemško in švicarsko. Streljaj stran, pet minut hoje, je olimpijska hokejska dvorana, še nekaj minut dlje pa dvorana za trening. To pomeni, da slovenski hokejisti ne izgubljajo nobenega časa pri transportu, kar je olimpijska boniteta, ki jo je bilo v vsej zgodovini OI deležnih malo športnikov. Z dvigalom smo se odpravili v četrto nadstropje in si ogledali dve sobi. V eni spita Marcel in David Rodman, v drugi Robert Kristan in Tomaž Razingar. Obe sobi imata balkon, pod katerim so palme in bazen, za ograjo sprehajalna steza, pod njo pa mogočna črnomorska obala. Pogled je veličasten, tišino včasih zmotijo letala, ki pristajajo na bližnjem letališču v Adlerju. »Če bi imeli še televizijo, bi bilo popolno,« nam je povedal Robert Kristan, ki je imel s soigralci včeraj trening ob pol petih popoldan. Televizijskega sprejemnika ni niti v skupni sobi. Razingar nam je povedal, da je slišal, da bi morali za takšno ugodje plačati dodatnih 2300 evrov. Žiga Pavlin je za zdaj še sam v sobi, ki si jo bo prihodnji teden delil z Anžetom Kopitarjem. Iz njune sobe se ne bo videlo morja, kar zvezdnik Los Angelesa bržčas ne bo posebej pogrešal. Bosta pa sostanovalca imela razgled na nove objekte, tiskovno središče ter pobeljene gore nad Sočijem. Te dajejo obmorskim olimpijcem vedeti, da so na največjem zimskem dogodku sezone.

Da življenje ni le pravljica, smo izkusili pri izhodu iz slovenskega dela obmorske vasi. Naleteli smo na športnico z berglami, ki je prišla v družbi operativnega vodje slovenske reprezentance Blaža Perka. Deskarka Cilka Sadar je po sredini poškodbi na treningu prišla na pregled k ortopedu Klemnu Stražarju. Nekaj ur kasneje smo prejeli obvestilo, da je Cilkinega olimpijskega nastopa konec, še preden se je začel.