»Miškina, kmet iz podravinskega Đelekovca (kraja pri Koprivnici, op.p.), je bil kot pisec samouk najizrazitejši talent v dolgi vrsti imen, ki so se pojavila v tako imenovani vaški književnosti dvajsetih let 20. stoletja. Bil je zvest in kdaj pa kdaj celo dobesedno ilustrativen opisovalec muk in tegob podravinskih kmetov, maloposestnikov, vaških siromakov in sirot, ki jih je oživljal z izrazito socialno prizadetostjo in liričnim sočutjem,« je zapisal literarni zgodovinar Miroslav Vaupotić o »glasniku ponižanih in razžaljenih«. Miškinovo opevanje narave, zemlje in življenja na kmetih, opisovanje trpkosti in težke tlake na vasi, krik proti krivicam, hrepenenje po svobodi in skupnem blagostanju v mešanici z navitim punk rockom Overflow modernizira gromke refrene in ostra sporočila iz prve polovice 20. stoletja, iz zloveščega časa pred drugo svetovno vojno. Na začetku novega stoletja zveni kot budilka. Streznimo se!
Po dvajsetih letih, šestih albumih in dveh življenjih je ta konceptualna, socialna in družbeno ozaveščena plošča odskok od ustaljene in trdo utemeljene ustvarjalne poti Overflow, ki doslej niso imeli niti enega komada v materinščini. Pobudniku projekta in frontmanu skupine Goranu Živkoviću grejo Miškinovi stihi z jezika kot namazani. Z njimi še enkrat pokaže svoj pevski talent, ki ni le kričavo prodoren, ampak ima širok razpon. V skladbah Usred ciće zime in Pjesma međimurskog zlatara stopi na prste velikim glasovom hrvaške pop rock estrade in izziva mehkužne radijske urednike, ali imajo pogum vriniti te skladbe v glasbeni program. Že otvoritveni elektro-pop v uvodno skladbo Proljetna pjesma I., ki ga je skupini prispeval nekdanji basist, danes aktiven pod imenom Ohnokono, napove novo glasbeno izkušnjo – vendar brez strahu, Overflow niso izgubili punk-rockovske energije. Niso izdali svojih idealov. Pravzaprav so jih še bolj učvrstili. Uglasbitev hrvaških besedil jih je napeljala k še neslišanim, mehkejšim elementom, s katerimi stopa na plan podravinska avtentičnost. Panonska melanholija še najbolj tankočutno nastopi v skladbi Mrtvoj drugarici XXVI (Tmurno je nebo). Ljudski naboj pesmi izliva bolečino in radost, igrivost in hudomušnost, ironizira in hkrati renči. Pod težo trdih punk-rockovskih rifov se prelevi v jezne, uporne himne-hite, kot sta Bijeda in Invalidova pjesma.. S ploščo Overflow & Miškina so Overflow materializirali uvodoma navedeni apel hrvaškega narodnega prebuditelja. Z njim kvartet nagovarja in osvešča mlajše in starejše rodove, v prvi vrsti pa razbija zaplankanost Thompsonove nacionalfašistične rock turbofolkloristike.
