Gorenjska banka in Banka Celje sta konec minulega tedna Banki Slovenije poslali seznam ukrepov, s katerimi nameravata pokriti kapitalski primanjkljaj, ki jima ga je v primeru izrednih razmer v obremenitvenih testih izračunala svetovalna družba Oliver Wyman. Po navedbah naših virov sta obe banki predlagali dokapitalizacijo, vendar bi večji del primanjkljaja, ki so ga izračunali tuji revizorji, pokrili z drugimi ukrepi.
Po ocenah družbe Oliver Wyman bi možen kapitalski primanjkljaj po neugodnem scenariju do konca leta 2015 pri Gorenjski banki znašal 328 milijonov evrov, pri Banki Celje pa 388 milijonov evrov. Kakšno dokapitalizacijo bodo od uprav obeh bank na koncu zahtevali centralni bankirji, za zdaj še ni znano. V Banki Slovenije so nam včeraj potrdili, da sta jim banki v roku posredovali svoje načrte, vendar podrobnosti niso želeli komentirati. Prav tako niso želeli odgovoriti niti na vprašanje, kako bodo od Gorenjske banke in Banke Celje z odredbo sploh zahtevali dokapitalizacijo, če pa obe še vedno izpolnjujeta kriterije kapitalske ustreznosti. Po neuradnih informacijah naj bi Gorenjska banka lani oblikovala za nekaj več kot 100 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, vendar pa naj bi njen količnik temeljnega kapitala še vedno znašal okoli 15 odstotkov. V nekoliko slabšem položaju je Banka Celje. Ta je imela namreč sredi lanskega leta okoli 9,5-odstotni količnik temeljnega kapitala, vendar pa tudi po dodatnih oblikovanih oslabitvah potrebuje bistveno manj svežega kapitala, da zadosti kriterijem Banke Slovenije.
Na dokapitalizacijo so se v Banki Celje začeli pripravljati že sredi lanskega leta, ko so dobili soglasje delničarjev za povečanje osnovnega kapitala. Pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo Banki Celje svetuje dunajska Raiffeisen Centrobank, medtem ko Gorenjski banki svetuje nemška investicijska banka Equitygate, ki jo v Sloveniji zastopa Anton Papež. Nobena od obeh bank pri iskanju dodatnega kapitala ne more računati na obstoječe lastnike. Največja lastnica Banke Celje je namreč NLB, ki se bo morala zaradi državne pomoči tudi sama dezinvestirati, medtem ko se Sava giblje na robu insolventnosti in pri dokapitalizaciji Gorenjske banke finančno ni sposobna sodelovati.
Kakšne ukrepe za krepitev kapitala so centralnim bankirjem predlagali, v Banki Celje niso želeli komentirati, v Gorenjski banki pa na naša vprašanja do konca redakcije niso odgovorili. Po neuradnih informacijah sta obe banki na seznam ukrepov uvrstili tudi prodajo večjega dela državnih obveznic in preusmeritev kupnine v obveznice držav z višjo bonitetno oceno. Kot smo razkrili, so namreč tuji revizorji v primeru neugodnega scenarija predvideli, da bi se vrednost državnih obveznic znižala za kar okoli 20 odstotkov. Po podatkih iz konca lanskega junija ima Banka Celje v lasti za okoli 170 milijonov evrov, Gorenjska banka pa za kar okoli 400 milijonov evrov državnih obveznic. Banka Celje bi torej samo s prodajo državnih obveznic pokrila med 30 in 35 milijoni evrov primanjkljaja, ki so ga izračunali tuji revizorji, Gorenjska banka pa kar med 75 in 80 milijoni evrov.
Prav tako naj bi v Banki Celje in Gorenjski banki napovedovali tudi zvišanje neobrestnih prihodkov, znižanje stroškov poslovanja ter hitrejše unovčevanje zavarovanj neplačnikov. Obe banki sta v zadnjem času že opazneje pospešili prodajo zaseženih naložb in nepremičnin. Gorenjska banka je kot zastavna upnica propadlega holdinga Poteza Naložbe pred kratkim že prodala za štiri milijone evrov delnic Save Re, le nekoliko manj pa je banka v začetku letošnjega leta iztržila pri prodaji 33 stanovanj in 11 parkirnih prostorov v kranjski soseski Mala Jerebika, ki jo je gradil propadli Gradbinec GIP. Skupaj s preostalimi bankami je Gorenjska banka začela tudi postopke prodaje večinskega deleža Intereurope, z Zavarovalnico Triglav pa se trenutno pogajajo o prodaji svojega 26-odstotnega deleža Skupne pokojninske družbe. Na drugi strani so v Banki Celje v zadnjih tednih na borzi začeli prodajati delnice Letrike, ki so jih zasegli Zvonu Ena Holdingu v stečaju, trenutno pa čakajo tudi na kupnino za njihov 10-odstotni delež družbe za upravljanje NFD DZU. V prihodnjih dneh naj bi Gorenjska banka in Banka Celje dobili kupnino za delnice Heliosa, s katerimi sta zavarovali del svojih posojil propadlima cerkvenima holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva.