Predlani je pri delu v gozdovih umrlo osemnajst zasebnih lastnikov gozdov, lani petnajst... »To sta strašljivi številki, zato je z vidika varnosti žled katastrofa in najhujše, kar se nam je lahko zgodilo v gozdovih. Delati v razmerah, ko so v krošnjah še ostanki polomljenih vej, ko so debla polomljena ali zlomljena, ko so drevesa podrta posamič ali v šopih, je izredno nevarno in zahteva resnega profesionalca. Predvsem je treba paziti na nepredvidljive sile v križem ležečih drevesih, ki so lahko ob nepoznavanju usodne,« svari strokovnjak za gozdno tehniko na Zavodu za gozdove Slovenije Jurij Beguš.
Posledice ledene ujme bodo odpravljali tudi tujci
Beguš poudarja, da je podatek o škodi, ki jo je v slovenskih gozdovih povzročil žled (okoli 3,5 milijona kubičnih metrov podrtega drevja), le prva ocena, ki se lahko pri podrobnejšem pregledu na terenu še spremeni. »Kot zdaj kaže, bo trend škod celo večji od prve ocene,« meni. Z njim se strinja tudi Marko Šercer, direktor podjetja Tisa, ki se ukvarja z gozdarskimi storitvami. Pravi, da so bile prve ocene škode narejene čez palec, saj je še vedno zelo nevarno vstopati v gozd. Pravo sliko bo dal šele popis na kraju samem. »Škoda bi lahko bila na koncu tudi pol manjša, a je pri katastrofi takih razsežnosti, kot je ta žled, bolj verjetno, da bo tudi do trikrat večja. Podobno je bilo pred časom v Franciji, kjer so imeli vetrolom gigantskih razsežnosti. Sprva so ocenili, da je poškodovanih okoli deset milijonov kubičnih metrov lesa, končna številka je bila več kot 60 milijonov,« spomni Šercer.
Pa ima Slovenija dovolj strokovno usposobljenih in primerno opremljenih izvajalcev del, da bodo lastniki poškodovani les pravočasno spravili iz gozdov (iglavce že do konca aprila), da ne bi zaradi njegovega propadanja in širjenja škodljivcev utrpeli še večje gospodarske škode? »Pri spravilu lesa odprte državne meje naredijo svoje. Tako izrednih dogodkov praviloma nobena država ne rešuje sama. Vanjo se zgrnejo izvajalci iz regije. To je običaj, da se selijo tja, kjer je povečana potreba po delu. K nam bodo gotovo prišli izvajalci iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, morda tudi Nemci, ki so dokaj dobro strojno opremljeni,« napoveduje Šercer. Glede opremljenosti slovenskih izvajalcev del v gozdovih pravi, da je bolj skromna. Gozdarskih traktorjev in ekip, usposobljenih za sekanje, imamo sicer veliko, smo pa bolj revni s strojno opremo. »Strojev za sečnjo nimamo veliko, kar je povezano z ekološkim načinom gospodarjenja v slovenskih gozdovih, pri katerem je s stroji težko delati. Goloseki pa pri nas niso dovoljeni,« pojasnjuje Marko Šercer.
Pravilo pri spravilu poškodovanih dreves je, da pravila ni
Gozdna posest v Sloveniji je izjemno razdrobljena in razdeljena med okoli 460.000 zasebnih lastnikov. Mnogi od njih nimajo denarja, da bi najeli podjetja za delo v njihovih gozdovih, ali pa nimajo ustrezne zaščitne opreme, če se podiranja drevja lotijo sami. To velja predvsem za starejše lastnike, medtem ko Jurij Beguš za mlajše pravi, da so glede tega veliko bolj skrbni in odgovorni. Če imajo dobro gozdarsko opremo, veljajo celo za »frajerje«. Beguš se pohvali, da je uporaba zaščitne čelade v gozdu od leta 1996, ko je zavod začel izobraževati lastnike, močno poskočila. Takrat jo je nosila približno četrtina delavcev v gozdu, danes že dve tretjini ali še več.
Beguš vsem lastnikom svetuje, naj iz varnostnih razlogov za spravilo poškodovanega drevja najamejo usposobljene izvajalce, saj je delo v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme, še posebno nevarno. Zakaj? »V drevju, podrtem v ujmah, v deblih in med debli samimi delujejo sile, ki se lahko ob nepravilnem pristopu pri razrezu debel sprožijo in poškodujejo delavca. Podobno je pri vpetih drevesih. Pri izruvanem drevju je poleg teh sil treba paziti na panj s koreninami, ki se lahko pri prežagovanju debla premakne, zato ga je treba zavarovati. Zelo nevarna so obvisela in nagnjena drevesa, za katera ne vemo natančno, kaj lahko sproži njihov padec, ravno tako je nevarno tudi njihovo podiranje. Pravilo pri poseku in spravilu v ujmah poškodovanih dreves je, da pravila ni. Vsako drevo je problem zase. Delati moramo počasi, premišljeno in s presledki, da lahko vseskozi opazujemo in poslušamo, kako se drevo odziva na naše početje,« našteva Jurij Beguš in dodaja, da lahko lastniki gozdov sezname izvajalcev del dobijo na območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod bo do začetka spravila lesa, ki ga je poškodoval žledolom, te sezname preveril in očistil, da bodo na njih res le tisti izvajalci, ki ne kršijo pravil. Gozdarji lastnikom gozdov tudi priporočajo, naj se povežejo med seboj in izvajalce poiščejo združeni. Še posebno pomembno pa je, da pridobijo ponudbe več izvajalcev in tako izberejo najugodnejšega.
Po prvih ocenah ZGS je v Sloveniji zaradi žledoloma neprevoznih več kot polovica gozdnih cest. To ne pomeni, da so poškodovane, so le neprevozne zaradi drevja. »Ponekod so neprevozne tudi zaradi snega. Toda tega je mogoče splužiti, drevje pa bo treba počistiti, a bo problem, od kod vzeti denar za to opravilo. Prehajamo namreč na nov sistem financiranja vzdrževanja gozdnih cest, s katerim se ukinjajo pristojbine, te pa nadomešča davek od gozdov. Počistiti več kot 6000 kilometrov gozdnih cest ni malo denarja, in če gozdovi ne bodo odprti oziroma dostopni, lahko to onemogoči tudi druga nujna opravila,« opozarja Beguš.