Kako je potekala in še poteka sanacija slovenskih bank, ne bi želel komentirati, saj tega ne poznam. Moj edini stik s slovenskimi bankami je, ko grem na bankomat. Pa tudi neko vsesplošno soljenje pameti o vsem, česar je v Sloveniji polno, mi ni všeč. Lahko pa seveda povem, s pogleda nadzornika, kako je bila sanirana Nova Banka. Za kaj več je pravi naslov seveda direktor banke Milan Radović. Leta 2008 je bila v izredno slabem stanju, imela je okoli 40 odstotkov slabih kreditov in takrat smo se lastniki, jaz in Leon (Leon Batagelj, op. p.) kot predstavnika največjega lastnika Adriatic Funda (ima 36-odstotni delež, op. p.), odločili, da bomo banko rešili. To je bil prvi ključni dogovor in v zadnjih petih letih ne vem, da bi kdor koli naredil kar koli, kar ne bi bilo v korist banke. Zelo preprost stavek, vendar je njegov pomen za zgodbo Nove banke ključen. Drugič, ustvarili smo okolje, v katerem smo omogočili menedžmentu, da opravlja svoje delo. Tretjič, odločili smo se za rast, saj smo edino iz dobička lahko pokrivali slabe kredite, ter za popolno centralizacijo, saj so imele njene poslovalnice prej (pre)visoko avtonomnost. Stvar je v bistvu zelo preprosta. Načrta, ki je sprejet, se je treba dosledno držati ali kot pravijo Američani, »walk the talk«.
V Sloveniji so bile banke najprej dokapitalizirane, nato je sledil prenos slabih terjatev, ki še ni povsem končan. A nič ne kaže, da bodo kmalu začele normalno poslovati. Kako se je Nova banka vrnila v zelene številke in začela celo hitro rasti?Da je postala banka zopet uspešna, nismo sprejeli nobenega inovativnega ukrepa. Samo tisto, kar je bilo treba narediti, je bilo narejeno dobro. Moje sporočilo je, da je vse izvedljivo, seveda če za to obstaja želja. Nova banka, v kateri je mrgolelo slabih kreditov, je bila sanirana brez dokapitalizacije. Če smo hoteli zapolniti luknjo slabih kreditov brez dodatnega kapitala, je bila edina možnost rast portfelja. Pri čemer je bil pogoj, da morajo biti novi krediti samo zdravi krediti. To je uprava dosledno uresničevala. Od vseh kreditov, odobrenih po letu 2008, sta le dva odstotka slabih. Princip je preprost, kredit daješ tistim, za katere veš, da »ga resnično ne potrebujejo«, ali povedano drugače, za katere veš, da ga bodo vrnili. Vedeti je namreč treba, da banka ne posoja svojega denarja, glavnina denarja pripada depozitarjem, upokojencem, podjetjem in drugim bankam. Banka posoja tuj denar, zato mora biti neskončno previdna, kakšna tveganja lahko prevzema. Ta poslovni model je Novi banki omogočil, da je postala največja banka v Republiki srbski.
Na kakšen način pa zagotavljate, da banka ne zaide z začrtane poti in dosega celo nadaljnjo rast v zahtevnih gospodarskih razmerah?Že zelo na začetku smo zahtevali, da je treba pregledati vse kreditne mape. Ko so zaposleni spraševali, kako, saj je tega neskončno veliko, je bil naš odgovor: Lepo, eno po eno. Najprej boste vzeli kreditno mapo največje stranke in jo pregledali, nato druge največje... dokler ne boste prišli do zadnje. Da smo to dosegli, smo morali dodatno zaposlovati, večino za interno slabo banko. Od tedaj imamo z upravo enkrat na mesec pregled poslovanja banke, kjer gremo skozi vse ključne kazalnike poslovanja. Vsake tri mesece pa mora banka opravljati obremenitvene teste. To je ključno. Kako naj bančniki učinkovito opravljajo svoje delo, če ne vedo, v kakšnem stanju je banka? Lahko bi rekli, da po eni strani menedžment zelo podpiramo, po drugi strani pa smo zelo zahtevni in ga močno nadziramo.
Dejali ste, da ste dodatno zaposlovali, danes ima Nova banka 600 zaposlenih, dvakrat več kot pred slabimi šestimi leti. Vendar ste morali v procesu prestrukturiranja tudi odpuščati.Tako je, banka je bila tedaj v slabem stanju in število zaposlenih je bilo preveliko. Znižali smo ga s 400 na 300. V podjetju, ki ima preveč delovnih mest, je namreč izredno težko doseči učinkovitost in pozitivno selekcijo.
Kako ste določili, katerih sto zaposlenih boste odpustili?Odpustiti je zelo trda beseda. Raje rečem, da smo določili, kolikšno število delovnih mest je idealno za delovni proces. Ukinili smo določena delovna mesta in ljudi korektno izplačali. Vsak posameznik namreč zagotovo ni kriv, da je banka skoraj propadla.
Kako pomembni so zaposleni v banki?Ko sposobni zaposleni, torej tisti, ki upajo prevzeti odgovornost, dajejo ideje, prevzemajo iniciativo ter sami iščejo priložnosti zase in podjetje, sem prepričan, da bo podjetje uspešno. Podjetje so zaposleni. Naloga menedžmenta pa je, da naredi okolje, v katerem lahko najboljši uspevajo. Direktor ne more odobriti vsakega kredita ali napisati vsake kode, preprosto ne more. Lahko le poskrbi, da bodo to namesto njega počeli pravi ljudje. Če imaš preveč zaposlenih, ne verjamem, da je to mogoče.
Kaj pa narediti v položaju, kjer z zaposlenimi, ki ne prinašajo želenih učinkov, ne moreš prenehati sodelovati brez plačevanja visokih odpravnin?Zaposleni sami hitro ugotovijo, ko organizacija ni vitka. Vsak vidi v kotu kakega Tončka, ki samo hodi v službo in nič ne dela. Dobrim gre to na živce, in to je za podjetje izredno slabo. Vendar opozarjam, z zaposlenimi, tudi tistimi, s katerimi želiš prekiniti sodelovanje, moraš ravnati skrajno korektno. Še posebno v tako majhnih okoljih, kot sta Republika srbska ali Slovenija, kjer se hitro razve, kako delodajalec dela z zaposlenimi. Zares dobra podjetja so do svojih zaposlenih vedno korektna, hkrati pa seveda tudi zahtevna. Dobre je treba podpirati, slabim najti novo mesto, če ne gre drugače, se od njih tudi posloviti. Tako je bilo tudi v Novi banki. Vsi, ki so banko vodili pred sanacijo, so se morali posloviti. Celotna uprava, večina direktorjev poslovalnic, je morala oditi.
Tega v Sloveniji nismo in očitno ne bomo doživeli. Pogosto se zdi, da je politična pripadnost precej pomembnejša od odgovornosti za dejanja ali celo resnične usposobljenosti za določen položaj v gospodarstvu ali bankah.Pa saj ne gre samo zato, da bi bili vsi vodstveni kadri v Novi banki slabi. Ampak do leta 2008 je bilo obdobje nenadzorovane rasti, ki se je zelo nenadno prekinilo s propadom Lehman Brothers (ena največjih investicijskih bank v ZDA, katere stečaj je sprožil svetovno gospodarsko in finančno krizo, op. p.). Nekdo, ki je več let delal v povsem drugačnih razmerah, težko nenadno preklopi in spremeni svoje razmišljanje. Spremembe so bile zato nujno potrebne.
Na začetku tisočletja ste bili direktor slovenskega Microsofta. Koliko so vam pri sanaciji Nove banke pomagale izkušnje iz Microsofta?Neskončno. Imeli smo srečo, da smo delali v Microsoftu, ko je bila to še razmeroma mlada družba in smo bili blizu ljudi, ki so v korporaciji sprejemali odločitve. Microsoft je takrat zelo dobro razumel, kaj pomeni vodenje družbe. Skozi to sem se zagotovo naučil obrti menedžmenta.
Kako bi primerjali vodstvene kadre iz Microsofta z vodilnimi kadri v BiH in v Sloveniji?Dobri so ravno tako dobri. Celo tako bi rekel, zelo dobri pri nas ali v BiH imajo lahko več občutka za vodenje, ker so bližje trgu. Manjše kot je okolje, bližje trgu deluješ. In kdor dobro razume principe vodenja, jih lahko bolje uporabi.
No, ampak stanje, v katerem je slovensko gospodarstvo, ne govori ravno v prid tezi, da imamo dobre menedžerje.Zakaj ima Slovenija dobre športnike? Prvič, dobri so zato, ker se merijo z najboljšimi na svetu. In drugič, objektivno so merjeni. V takšnih okoliščinah najboljši pridejo na plano, slabših pa niti ne opazimo. Če vrže Kozmus (Primož Kozmus, slovenski metalec kladiva, op. a.) kladivo pet metrov manj od konkurentov, pač ni prvi. Po objektivnem merilu se primerja z najboljšimi. Imamo tudi v drugih sferah tako uspešne ljudi? Seveda imamo, primer so start up podjetja in izvozniki. Tudi ti se merijo z najboljšimi na svetu. Poslovna uspešnost je objektivno merilo, brez subvencij, prijateljskih kreditov...
Torej je problematičen tisti del gospodarstva, ki ni objektivno merjen?Okolje se je neskončno spremenilo, odkar so bili v 50. letih prejšnjega stoletja izumljeni polprevodniki, ki so sprožili informacijsko revolucijo. Države so se odprle, spremenili so se načini upravljanja podjetij, nekatere industrije so se neskončno transformirale, spremenilo se je tudi politično okolje in nenadoma je konkurent podjetja v Ljubljani lahko prišel iz Hongkonga, Dublina, Pekinga, New Yorka. Konkurenti niso več le podjetja na relaciji Ljubljana–Maribor. Čeprav si nekateri še zatiskajo oči, danes ni več dovolj, da si uspešen samo v Sloveniji. Zares uspešna podjetja morajo biti uspešna v primerjavi z najboljšimi na svetu. Tista podjetja, ki so zares zdrava in uspešna, so uspela v zunanjem okolju zato, ker se merijo z najboljšimi in ker je merilo objektivno. Včasih se mi zdi, da velik del Slovenije še ne razume, da živimo v Evropi.
Kljub temu da izvažamo v glavnem na evropske trge?To je tisti segment gospodarstva, ki je v Sloveniji najboljši. Tako športniki kot izvozniki se primerjajo z najboljšimi na svetu. Če želiš prodati na tuje leseno mizo, mora biti boljša od mize iz Anglije, Irske, Nemčije. Izvozniki ne morejo biti slabi, ker sicer ne bi nič prodali. Če hočeš biti uspešen, moraš biti dober, ne moreš biti slabši od konkurence in biti uspešen. To preprosto ne gre.