»Nisem izživel svoje športne poti, zaradi poškodbe sem moral najti alternativo. Zanimale so me ZDA in Japonska. V tistih letih nisem veliko razmišljal, kako bo. In sem se odpravil na pot. Bil sem dovolj komunikativen in se mi je izšlo. Kot popotnico pa sem imel v žepu srebrno olimpijsko kolajno. Lotil sem se stvari, ki so me zadovoljevale, in ne popivanja ali uživanja drog, kot so to storili mnogi drugi po svetu in šli žal prekmalu na drugi svet,« je bilo eno številnih razmišljanj Jureta Franka.
»V Sarajevu nismo imeli kakšne prednosti domačega terena, saj terena praktično nismo poznali. Tedaj so bile snežne razmere zelo slabe. Tone Vogrinec in Filip Gartner sta tedaj naredila krasno potezo, po mojem mnenju celo odločilno. Jugoslovansko alpsko smučarsko reprezentanco sta posedla na letalo in poslala na trening v Slovenijo, kjer smo v času olimpijskih iger preživeli skoraj polovico časa. Nekaj olimpijskega vtisa smo na ta račun sicer zamudili. Takrat smo tekmovali na neki nepomembni tekmi nekje na Koroškem, ki sem jo doživljal kot olimpijski veleslalom. Pred tem smo imeli enomesečni tekmovalni veleslalomski premor. Posledično sem se spraševal, če sploh še znam smučati. Pred tekmo sem si rekel, da če bom zmagal, bom osvojil olimpijsko kolajno. Smučal sem slabo, a sem bil v dovolj dobri formi, da sem zmagal. Zato je bila sama olimpijska tekma precej bolj sproščena,« je skrivni recept do olimpijskega uspeha opisal Jure Franko, ki je smuči, s katerimi je dosegel zgodovinski uspeh, prodal za tedanjih 600 nemških mark.
»Moje srce je v marsičem ostalo v Sarajevu. Tam sem se drugič rodil, saj se je moje življenje kasneje spremenilo. Leta 1985 sem se preselil v ZDA, kasneje na Japonsko. Na Japonskem sem se angažiral, da smo leta 1993 naredili tekmovalni bazar, na katerem so lahko smučarji na svetovnem prvenstvu donirali denar, ki je bil namenjen mladim smučarjem iz Bosne. V Sarajevu sem sodeloval pri kandidaturi za olimpijski festival mladih leta 2017. Bili smo uspešni. Tudi veliko vojnih sirot sem leta 2006 peljal na ogled olimpijskega slaloma v Sestriere, kjer so lahko srečali tudi tedanje zvezdnike, kot sta bila Benjamin Raich in Janica Kostelić,« se je spominjal Jure Franko, ki je prvič po OI obiskal Sarajevo leta 2006.
Ob koncu uradnega dela je upokojeni Dnevnikov športni novinar Jože Pogačnik predal Juretu Franku priznanje za vstop v Hram slovenskih športnikov, saj je bil ob slavnostni razglasitvi odsoten. »Mladi kolegi, danes ste posebej počaščeni, saj je Jure povedal več, kot na vsej svoji športni poti,« je ob tej priložnosti povedal Jože Pogačnik.