Čeprav vodja ekipa Andrea Massi pravi, da to ni res, je glede na sosledje dogodkov in izjav sobotnega in včerajšnjega dneva 50. Zlate lisice mogoče dognati, kaj je bil glavni razlog, da si je tako močno želel, da bi v soboto kljub nemogočim razmeram izpeljali veleslalom. In zakaj je predlagal, naj bo veleslalom na sporedu vsaj v nedeljo, če ga že v soboto niso mogli izvesti. Forma Tine Maze se namreč dviga, a ne v slalomu. V najpočasnejši disciplini ima še vedno največ težav, kar je bilo vidno včeraj, ko je na prvi progi smučala pasivno, na drugi tvegala več, a tudi naredila napako in odstopila. Tako je najboljšo slovensko uvrstitev s 26. mestom dosegla Maruša Ferk.
Združena ekipa kranjskogorskih in mariborskih delavcev se je trudila dve noči. Sobotna jim je bila manj naklonjena kot nedeljska. Enako velja za oba dneva. V soboto se je zdelo, da z neba padajo prekle, ko se je ledeni dež zabadal v obraze in pri tem povzročal bolečino, podobno blažjemu piku kakšnega mrčesa. Padavine so se lepile na smučarska očala, vidljivost je bila slaba, proga pa preozka, kajti če bi kakšna tekmovalka zapeljala iz idealne linije v nezglajen sneg, bi bila nevarnost poškodbe prevelika. Glas zdrave pameti je bil jasen: tekma naj odpade. Žirija ga je upoštevala. »Če bi kakšna tekmovalka zapeljala s proge v neurejen sneg, bi si gotovo poškodovala koleno,« je pojasnila nekdanja smučarka Veronika Šarec. Zmagovalka ene tekme za svetovni pokal je dodala, da so včasih smučali v še hujših razmerah, leta tekmovanj pa so zahtevala hudo posledico: danes ima umetno koleno. Toda tisto so bili drugi časi, precej manj povezani z visoko profesionalizacijo kot danes.
Massi o umivanju rok
Ko so razmere ekstremne, je dolžnost organizatorjev in žirije mednarodne smučarske zveze FIS, da čim bolje poskrbijo za varnost tekmovalk. Ne smejo dovoliti, da bi zaradi njihove lahkomiselnosti ali celo malomarnosti kakšna utrpela poškodbe, kot jih je Šarčeva. Če si tekmovalka kljub temu želi na progo, je to njen problem. »Kar zadeva nas, bi se dalo začeti tekmo. Trenirali smo že v precej slabših razmerah,« je v soboto dejal Andrea Massi in nato predstavil še idejo, da bi namesto slaloma v nedeljo izpeljali veleslalom. Kot bo znano kasneje, je bil to razlog za nemir v slovenski reprezentanci.
Če bi ostalo le pri želji, bi to lahko ocenili kot izjemno slo po uspehu in se spraševali, ali ne gre ta rahlo prek meje. Toda Massi se seveda ni ustavil pri želji. Zahteval je, naj slovenska ekipa z glavnim trenerjem za tehnične discipline Denisom Šteharnikom na čelu pritisne na direktorja tekem za svetovni pokal Atleja Skaardala, naj veleslalom skušajo izpeljati v soboto ali ga v nedeljo priredijo namesto slaloma (izjave različnih akterjev o tem, katero od teh dveh možnosti si je bolj želel, so si bile nasprotujoče). Massi je dejal, da je imel podporo italijanske zveze (so k temu pripomogli prijateljski odnos z italijanskim trenerjem Liviom Magonijem?), obenem pa se je jezil na Šteharnika. »Izgovoril se je, da on ni glavni trener. Da je glavni trener Možina, ki pa ga ni bilo. Iz zgodovine poznam nekoga drugega, ki si je tako umil roke,« je Massi parafraziral svetopisemskega Pilata. Toda na Sveto pismo bi se lahko spomnil tudi, ko gre za njegova ravnanja. V Bibliji bo težko našel rek, da cilj opravičuje sredstva, zahteve ekipe Tine Maze pa je bilo mogoče razumeti prav v tej luči. Na to kaže zahteva po pritisku, naj v nedeljo izpeljejo veleslalom, kar je bilo nemogoče iz dveh razlogov: urnik je bil določen že prej, slalom pa je v težkih razmerah lažje organizirati kot veleslalom. Zato ne preseneča, da Atle Skaardal, ki je pri odločitvi o odpovedi veleslaloma upošteval mnenje trenerjev, o tem ni želel veliko debatirati: »Slišal sem le en komentar ekipe Tine Maze na to temo. Ni šlo za predlog, ampak vprašanje, ali razmišljamo o tem, da bi v nedeljo izpeljali veleslalom. A ni bilo argumentov, da bi začeli diskusijo.« Nekoliko manj je bil odločen Šteharnik, ko je cincal med pojasnjevanjem, kaj se je dogajalo. A odnos med Šteharnikom in Massijem je v tem primeru spominjal na nedolžno in nemočno ovčko v krempljih lačnega volka, ki je pozabil na demokracijo oziroma da so tekmovalke enakopravne, ne glede na to, kakšno je njihovo znanje alpskega smučanja.
Pini ni čarovnik
Glede na njeno razpoloženje pa se je z vsem skupaj očitno še najmanj obremenjevala Tina Maze. Čeprav je doživela razočaranje, je le skomignila z rameni, se nasmehnila in dejala: »Če ne gre, potem ne gre.« Kako drugače v primerjavi z mnogimi primeri iz preteklosti. »Škoda je, da ni bilo veleslaloma, v katerem smučam bolje kot v slalomu. V veleslalomu znam oceniti, koliko je treba napadati, v slalomu pa ne najdem pravega ritma. Ali vozim previdno in je potem zaostanek velik ali pa napadam in naredim napake,« je dejala. Odnos je spremenila, odkar je trener postal Mauro Pini. Za to mora imeti človek posebne sposobnosti. Le kakšno čarovnijo je uporabil izkušeni trener iz Švice? »Nisem čarovnik,« se je zakrohotal. »Ob koncu leta so v ekipi sprejeli težko odločitev, ki stane veliko energije. Nato se je vse spremenilo. Skušal sem vnesti samozavest v ekipo. Zdaj lahko rečem, da se stvari odvijajo v pravo smer,« je dodal. Kdor dela z umetnico na snegu, je izpostavljen stresu. Nekateri v minulih letih, ki so sodelovali z Massijem in Mazejevo, so se temu odpovedali. »Stres je nekaj, kar lahko zlahka preneseš, če imaš pozitivno miselnost. Ob takšnih športnikih je normalno, da smo vsi pod pritiskom, tako oni kot tisti, ki smo del njihove ekipe. To moraš biti sposoben prenesti. V nasprotnem primeru nimaš mesta v ekipi,« je dejal in potrdil, da tudi kakšno pivo s sodelavci pripomore k še večji povezanosti. »Večino dela je narejenega zunaj proge,« je povedal, medtem ko je Veronika Šarec ob pogovoru o razlogih za nagel obrat proti soncu našla še nekaj: »Tina je tudi sama pri sebi oziroma v svoji glavi verjetno precej spremenila. Pri odnosih pa je tako: tudi če se v službi ne počutiš dobro, se to odraža pri delu.«
Ne glede na to, kakšni so razlogi, je rezultat znan: stanje duha je precej boljše kot pred tedni. Čeprav se zadnji konec tedna pred odhodom v Soči ni razpletel po željah najboljše slovenske smučarke vseh časov, je našteto vendarle lahko dobra popotnica pred olimpijskimi igrami. Da v Rusiji le ne bo spet trčila s snemalcem, kot se je zgodilo na olimpijski generalki, temveč raje s kakšno žlahtno kovino.