Avstrijci so začeli gledati čez Alpe, k nam

Vsaka strela udari v najvišjo točko. Ker sem direktor zavoda in malo bolj znan v javnosti, vsi najraje udarijo po meni.

Več od Planice, ker se tukaj nalaga problem na problem, da na koncu prideš do rešitve. V športu se izmenjujeta slab in dober dan, uspeh in neuspeh. Če so uspehi, si v športu večkrat napolniš baterije z dosežki kot v vlogi direktorja, kjer je le končni produkt tisti, ki ti prinese pravo zadovoljstvo.

Skakalni del je narejen v 85 odstotkih, gradnjo tekaškega dela bomo šele začeli, saj smo objavili razpis za izvedbo del. Ob koncu letošnjega leta bo zgrajeno 80 odstotkov celotnega centra.

Predstavljajte si, da bi lani rekel, da marca 2014 ne bo tekme na letalnici, ker izvajalec tega na more narediti. Tedaj bi si izvajalec rekel, da ima tri leta časa. Izvajalcu postaviš najkrajši možni rok, nato pa se prilagajaš. Za gradbince je značilno, da najbolj intenzivno delajo zadnji mesec pred zaključkom gradnje. Zelo redke so gradnje, ki se končajo v predvidenem roku, ker se lahko zgodi veliko nepredvidljivih stvari. Ko gradiš na hribu, nikoli ne veš, kaj te čaka, ko odmakneš naslednji kubik zemlje, zato pravim, da je veliko v božjih rokah.

Lahko bo velik problem, lahko pa se bo vse izteklo brez težav in po načrtih tako, da bo gradnjo dokončal eden izmed podizvajalcev znotraj pogodbenih določil. Stečajni upravitelj mi je dejal, da po zakonodaji lahko končajo nekatera dela, če to ne bi ogrozilo stečajne mase. Gradnja letalnice je eden takšnih poslov, zato mi je obljubil, da bo predlagal sodnici, da ta projekt zaključi z enim izmed podizvajalcev. Če bo sodnica odločila pozitivno, bo stečajni upravitelj predlagal, s katerim podizvajalcem bo dokončal dela, ker tu ne moremo izbirati, kdo bo dokončal gradnjo. V tem primeru pričakujem, da bo projekt končan do avgusta. Nato bo treba še zasejati travo, da zraste do zime, kar je pomembno zaradi erozije.

Ne morem trdi, da ni nevarnosti za takšen scenarij. Če sodnica zavrne možnost nadaljevana del s podizvajalcem, moramo izvesti razpis za novega izvajalca, ki bi ga lahko izbrali do maja. Če ne bi bilo pritožb, bi še ujeli postavljene roke. Druga nevarnost je, da se tisti trije, štirje, ki so sposobni dokončati dela, dogovorijo za dvojno ceno. Tedaj nimaš na razpolago dovolj denarja. To je večna nevarnost pri javnih naročilih in gradbeništvu.

Zakon o javnih naročilih je jasen. Vnaprej sprejmeš kriterije. Danes ocenjevanja, kdo je sposoben kaj narediti, kdo je boljši, ni več. Zakon dovoljuje, da predpišeš, kaj želiš, lahko napišeš, kdo je sposoben to narediti, a trik je v bančni garanciji. Če jo banka izda, pomeni, da je sposoben opraviti dela. Ko smo izbirali Tehnik junija lani, nismo mogli vedeti, da ni sposoben opraviti del.

Tisti, ki to očita, mora pregledati vse naše razpise. Edino Tehnik je prišel dvakrat v igro za izvedbo del. Dokler je toliko različnih izvajalcev in dobaviteljev, mi nihče ne more očitati, da imamo hišnega izvajalca.

Šele tekma bo pokazala dejansko velikost. Janez Gorišek pravi, da je planiška malo večja, razlika bo tri ali štiri metre. Če je Vikersund po sprejetju novih pravil FIS o povečanju letalnic z lahkoto prišel do rekorda, bo v Planici precej težje. Rekord bo mogoče doseči ob idealnem skoku, formi tekmovalca z navdihom in ugodnem vetru. Ko je Evensen dvakrat skočil do rekorda v Vikersundu, je bil v transu in to niso bili klasični skoki. Tudi Schlierenzauer je tedaj skakal dobro, pa mu ni mogel priti blizu, čeprav je med njima velika kakovostna razlika v prid Avstrijca.

Schlierenzauer ne, Kranjec in Prevc da.

Zaradi črpanja evropskih sredstev moramo projekt zaključiti do konca leta 2015. Tekači imajo težave z menoj le zato, ker izhajam iz skakalnih vrst, in menijo, da zajedamo v njihov fond sredstev. Že desetkrat sem povedal in verjetno bom moral še desetkrat, da so sredstva za tekaški del stadiona ločena od skokov. Denar za tekaški del centra bomo začeli črpati spomladi. S tekaškimi progami sem imel največ težav, ker je bilo treba urediti odkupe zemljišč. Zato smo gradnji ločili, da ne bi koga zasrbeli prsti in bi šel po denar za skakalnico v tekaški sklad.

Pravi Ratečani niso imeli nobenih težav s prodajo ali odstopom zemljišč za potrebe gradnje nordijskega centra. Točno se zavedajo, kaj pomeni Planica. Je pa nekaj ljudi, ki pa niso pravi Ratečani, ampak se bolj počutijo kaj drugega ali pa so prišleki. Ti znajo zakomplicirati življenje, ker so nekaj podedovali ali naredili kaj drugega. Z njimi smo se morali bosti, a smo rešili večino stvari.

Glede nordijskih disciplin nedvomno, pa tudi v nekaterih drugih stvareh. Tujci nam kar malo zavidajo.

Slovenski skakalni šport nam zavida marsikatera druga organizacija. Tudi znotraj slovenske smučarske zveze marsikdo, saj sem pred nedavnim slišal, da je treba poskrbeti še za druge. Za skoke ni poskrbel nihče drug, vse smo pridelali sami s funkcionarsko strukturo, sodniško organizacijo, delovanjem klubov in izobraževalnim sistemom, temelječem na lastnem znanju. Vsi uspehi v skokih so se zgodili s slovenskim znanjem, potem ko je prvi trenerski korak naredil Čeh Zdenek Remsa. Nič ni nastalo čez noč, ampak so se morali zgoditi Bogdan Norčič, Primož Ulaga, Franci Petek, Primož Peterka, Rok Benkovič... V preteklosti smo imeli vrhunskega skakalca najprej na deset, nato na pet let, zdaj na dve do tri leta dobimo tekmovalca, ki skoči v svetovno špico. To je plod sistemskega dela. Dolgo časa smo pogledovali čez ramo k Avstrijcem, kaj imajo oni s sistemom v Stamsu. Zdaj se dogaja, da so Avstrijci začeli gledati čez Alpe, kaj počnemo pri nas.

Na vse skupaj gledam takole: reporter poroča, kar vidi, komentator doda zrno, potem pa je še gledalec doma pred televizorjem. Zame je to par, čeprav smo trije. Vse skupaj jemljem tako, kot če se trije prijatelji usedejo pred televizijo, navijajo za naše in modrujejo. Tretjega ne vidiš, ker je doma, vendar ga moraš spoštovati in ne smeš biti vzvišen. Takšen slog sva razvila z Andrejem Staretom. Start pred desetimi leti na svetovnem prvenstvu v Predazzu je bil na nož, ker je bilo to za oba nekaj novega. Drug drugega morava dopolnjevati, saj beseda ne sme obviseti v zraku. Če je tekma normalna, imaš zelo malo časa, da nekaj poveš. Če je takšna, kot je bila nedavno v Zakopanah, ko je vse skupaj trajalo tri ure, moraš imeti na zalogi obilo informacij.

To je bila šala. Ne govorim knjižne slovenščine, ampak pogovorni jezik, ker menim, da se ne morem delati drugačnega, kot sem. Na začetku mi je Stare kar na mizo napisal opozorilo, naj pazim na uporabo dvojine. Malo sem se popravil, a v kriznih situacijah še vedno zaidem v ednino in množino.

Stare rad reče, da štelajo za Avstrijce in Nemce, vendar stvari poznam in takšno početje je skoraj nemogoče. Na startu je enako število Avstrijcev in Slovencev. Ko ima Slovenec dobre razmere v zraku, je to zaslužil, ko pa so slabe, je kriv Miran Tepeš, ker mu je v nepravem trenutku prižgal zeleno luč. V Zakopanah je bilo med osmoljenci zaradi razmer toliko Avstrijcev kot Slovencev. Nameščanja ni. Nekdo je dober, ker dobro odskoči na mizi. V kriznih situacijah, ko so razmere zahtevne, je to zelo težko narediti. Da bi tedaj kalkuliral, kako boš za nekoga naredil dobro, je skoraj nemogoče.

Voda se redko pojavi v zaletni smučini. Če nekdo protestira in dokaže žiriji, da je bilo resnično nekaj narobe, ta vedno odloči v korist športnika. Zaradi vetra še nikoli ni omogočila tekmovalcu ponovitve skoka.

Za smučarske skoke je naredil zelo veliko. Pred njim je bil Nilo Halonenen, ki je bil vrhunski skakalec in eminentna oseba za sprejeme, ni pa gradil produkta smučarskih skokov. Hofer si je izboril dober čas za tekme, ni konkuriral alpskim smučarjem ali drugim disciplinam z biatlonom v Nemčiji. Ne dovoli hitrega spreminjanja pravil kot v nordijski kombinaciji, ko imaš vsak teden novo disciplino. Ima tudi kakšno hibo. Bil sem edini, ki sem glasoval proti ožjim dresom. Za nova pravila so bili krivi trenerji, ki so trdili, da Sepp Gratzer slabo opravlja meritve, zato imajo nekateri prevelike drese. Pritisk je bil tako velik, da so čez noč brez velikega razmisleka spisali nova pravila s tem, da morajo biti dresi povsem oprijeti. Da je bila napaka, se je videlo po poletni sezoni, ko so jih pred zimo razširili za dva centimetra. Z ožjimi dresi je nevarnost poškodb večja, obvladljivost tekme pa težja. To je primer, ko Hofer zelo težko prizna, da je naredil napako.

Tretjino dopusta porabim za ženo, saj otroci ne hodijo več z nama, ostali dve tretjini gre za skoke. Za vse, kar počnem zraven redne službe, si pišem dopust.

Če bi imeli današnjo vetrno izravnavo, bi Peterka v Naganu osvojil dve kolajni. Če vse skupaj vzameš kot stres, imaš težave. Naš problem je v tem, da menimo, da moramo za velike tekme narediti nekaj več. Psiha športnika je tako še bolj obremenjena, ne pa razbremenjena. Običajno po svetu hodiš s pomočnikoma in maserjem, za olimpijske igre pa dobiš celo četico spremljevalcev in funkcionarjev. Športniki morajo biti v svojem svetu, funkcionarji pa naj z drugimi sodelujejo in pripravijo tisto, kar je potrebno za prihodnost in razvoj športa. Problem je, ko vsi želijo pomagati. V Trondheimu sem naredil največjo napako, ko sem se odločil, da bomo tako kot velesila Avstrija najeli hišo, v kateri bomo imeli mir in se družili. Izpadlo pa je tako, da so fantje v sobah res imeli mir, nato pa so srečali znan obraz, kamorkoli so stopili. Omejil sem prostor v ogrado in so se počutili kot v kletki. To je tipičen primer, da je kopija vedno slabša od originala.

Tam je bil še drug problem. Po razočaranju na tekmi mu je eden izmed sotekmovalcev rekel nekaj zelo nesramnega. S Peterko sva po olimpijski vasi delala kroge do treh zjutraj, ko je ugotovil, da bi bilo dobro iti spat.

Imata skupne točke. Za oba sta očeta naredila zelo veliko, ko sta jih vozila na treninge zelo daleč. Na novi lokaciji sta si morala kot prišleka v skladu z zakonom ulice z rezultati izboriti položaj. Razlika je v tem, da ima Prevc veliko boljše prijatelje v krogih zunaj športa. Primož je imel slabe. V puberteti funkcionira zakon ulice, si naš ali nisi. Če si ob asu in v njegovem ozvezdju slave, si s tem bolj zanimiv za punce, zato ga hočejo narediti sebi enakega. Vsakemu, ki trdi, da je prijatelj vrhunskega športnika, svetujem, naj ga tudi spoštuje ob početju, ko poskuša narediti vrhunsko stvaritev, ne pa da ga nagovarja h kakšni drugi stvari.

Šumi pridejo do njega. Ima flegmatičen pristop, zato je veliko bolj trden. Da šumi vplivajo nanj, je vidno takrat, ko ni v formi. Takrat zelo niha. Letos bi bil že prej med najboljšimi desetimi, a je izsiljeval rezultat. V športu ni tako ledenega asa, da mu nič ne pride do živega. To so le pobožne želje. Trik je v tem, koliko si sposoben nevtralizirati druge šume in s čim. Ko čakaš na start in tekmec tik pred teboj skoči daleč, postaneš zelen ali pa se nasmehneš in rečeš, zdaj pa so ugodne razmere, da lahko skočim daleč. Ko začneš razmišljati, da ga boš težko preskočil, boš zaostal. To je bistvena razlika.

Ker poznam sedanji način treninga Slovencev, to ni forma, kakršno je imel nekoč Primož Ulaga. Veliko bolj je stabilen, motorično je tako dobro pripravljen, da bodo nihanja v formi bolj počasna, kar pomeni, da lahko zdrži do Sočija in finala v Planici.

Skupna zmaga se dela spomladi v Skandinaviji. Tisti, ki bo imel malo sreče in formo in se mu bo vse skupaj poklopilo, bo odnesel globus. Tekme so v tako zgoščenem ritmu, pa še veliko jih je, da enostavno ne moreš več ničesar popraviti.

V Sloveniji so se trenerji najprej učili na lastnih izkušnjah, kako so skakali sami. Nato je prišel Zdenek Remsa s češko šolo, na kateri smo se učili. Tudi sam sem pri njem delal izpit, največ pa sem se naučil od Danila Pudgarja in Luka Koprivška. Janus je bil kot tekmovalec moj varovanec in verjetno ne dela vseh napak, ki sem jih delal jaz. Za njim bo prišel nekdo drug. Janus je poseben po tem, da enostavno ne dovoli, da tekmovalci preveč jokajo glede opreme in ostalih stvari. Jaz to spoštujem, morda pa ga bo na koncu tudi odneslo, ko ne bo rezultata. Ne dovoli veliko vmešavanja drugih, kar pa ne pomeni, da je naredil zaprt sistem.

Če Zupan ne bi dal odpovedi, Janus ne bi dobil priložnosti. Zupanov sistem dela je drugačen kot Janusov, pa tudi drugačen, kot je bil moj ali pa Koprivškov, Pudgarjev... Tedaj se je pojavila ideja o trenerju tujcu, a sem bil proti. Noben tujec še ni naredil vrhunskega rezultata v Sloveniji, predvsem pa imamo dovolj svojih kakovostnih trenerjev. Janus po karakterju ni funkcionarsko všečen. Je tip, ki pove naravnost v obraz, in se s funkcionarji noče veliko pogovarjati.

To ga je izučil način dela z ekipo B. Za tekme svetovnega pokala so minimalni pritiski, koga vzeti na tekmo. V celinskem pokalu je večja igra v ozadju, ko klubski trenerji in funkcionarji mislijo, da morajo imeti več vpliva na izbiro ekipe, in začnejo pritiskati, naj dajo priložnost njihovim tekmovalcem. To je logična reakcija, a tisti, ki vodi ekipo, mora doseči zmago. Morda je izzvenelo malo smešno, ko so začeli govoriti, da bodo eno leto poskusili Janusom, če pa ne bo šlo, bomo iskali naprej novega trenerja v tujini. A ni bilo tako mišljeno. Fante je poznal že od prej, je lojalen. Znal je izbrati pravo ekipo, okrog sebe ima klubske trenerje Janija Grilca, Nejca Franka in druge strokovnjake. Morda bi kdo oporekal, da je ekipa premalo znanstvena, ampak je ne potrebuje. Janus se je odločil, da ne bo znanstveno peljal skokov, zato ni veliko uporabe računalnikov in gledanja videoposnetkov. Skakalci si več videa ogledajo sami kot pa tako, da jim on razlaga. S tem jih prisili, da tekmovalec sam poišče, kaj si želi. Všeč mi je bilo, ko mu je eden od tekmovalcev razlagal, kako bi moral skakati, pa mu je odvrnil, da mu bo naslednji dan na skakalnici pokazal, kaj je hotel povedati.