»V mestu nikoli nismo zanikali problemov onesnaženosti in starih industrijskih problemov. Že v začetku devetdesetih let je bila narejena temeljita raziskava o onesnaženost tal v Celju, s katero so bili seznanjeni vsi občani,« pravi Šrot. Tudi v zadnjih letih je bila na tem področju opravljena vrsta različnih raziskav, tako da ljudje dobro vedo, kje je zemlja najbolj onesnažena s težkimi kovinami in katero vrtnino je zaradi tega smiselno in priporočljivo pridelovati. Glavni okoljski problem, ki ga v svoji tožbi omenja evropska komisija, pa je poleg deponije v Bukovžlaku, za katero je odgovorna država, območje stare cinkarne, kjer je bila pred mnogimi leti topilnica svinca.
CM Celje se je obvezal, da bo odpadke saniral
Občina je postala lastnica zemljišča leta 1995, sedem let pozneje pa ga je dobila v posest. Že leta 2004, ko so vsi vedeli, da je območje močno onesnaženo, je financirala okoljsko poročilo, ki je bilo potrebno pri načrtih, povezanih z reurbanizacijo tega območja. Zaradi Tehnopolisa je leta 2007 podpisala pogodbo s CM Celje, ki je na območju Gaberje jug gradilo komunalno infrastrukturo in se je obvezalo, da bo izkopano zemljino saniralo. To pa se ni zgodilo. Občina je gradbince pozivala, naj ustrezno poskrbijo za gradbene odpadke, hkrati pa je kot investitor tudi sama iskala rešitve, ki bi bili v skladu z veljavno zakonodajo. V času spremembe uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov je občina državi predlagala, da bi predpis dopolnili tako, da bi bilo možno izdati okoljevarstveno dovoljenje za zasutje kanalov z izkopano zemljino. Predlog je bil sprejet, vendar le pod pogojem, da bi bilo območje opredeljeno kot degradirano. Ker stara cinkarna ni imela takšnega statusa, je občina na vlado in okoljsko ministrstvo posredovala pobudo za pripravo zakona o sanaciji celjske kotline. Na podlagi zakona o varstvu okolja lahko namreč degradirano območje s sklepom vlade razglasi samo država. Žal se tudi to ni zgodilo.
Župan Šrot ironično pravi, da je država Celju »pomagala« tako, da ji je poslala inšpekcijo. Postopki so se tako ves čas zapletali in vlekli iz meseca v mesec, jeseni 2012 pa je šlo podjetje CM Celje v stečaj. Takrat je bilo vsem jasno, da svojih obveznosti na območju stare cinkarne ne bo izpolnilo in da bo to namesto njega morala narediti občina. V stečajnem postopku je zato občina prijavila denarno terjatev, ki jo je stečajna upraviteljica prerekala, hkrati pa je zoper družbo v stečaju vložila tožbo, s katero zahteva povrnitev stroškov ravnanja z onesnaženo zemljino. O zadevi sodišče še ni odločilo.
Glede deponije Bukovžlak se nikomur ne mudi
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je celjsko občino lani obvestilo, da metoda solidifikacije, o kateri so resno razmišljali, ni primerna in da je zemljino mogoče sanirati samo s postopki nanoremediacije. Skoraj istočasno so občino udarili še s sklepom o dovolitvi izvršbe. Zagrozili so, da bo plačala 10.000 evrov kazni, če onesnažene zemlje do konca leta ne bo oddala pooblaščenemu zbiralcu, odstranjevalcu ali predelovalcu nevarnih odpadkov. Verjetno se je marsikomu zdela najbolj elegantna rešitev s transportom zemljine v tujino, nad čemer pa v Celju niso bili navdušeni. Prvič zato, ker bi se onesnažena zemljina med transportom skoraj zagotovo prašila v okolje, drugič pa zato, ker bi takšen prevoz stal kar 250 milijonov evrov. Najcenejši ponudnik bi namreč za prevoz kubičnega metra onesnažene zemlje računal 253 evrov. Zato je občina jeseni lani izvedla javno naročilo in s šentjurskim podjetjem Stonex, ki mora do poletja predelati onesnaženo zemljino, podpisala pogodbo. Takoj zatem je na ministrstvo in evropsko komisijo naslovila zahtevo, naj se sanacija industrijskih območij uvrsti v operativni program za izvajanje kohezijske politike za obdobje od leta 2014 do 2020 in na tak način zagotovi denar za sanacijo stare cinkarne.
»Zatrdim lahko, da nismo bili mi povzročitelj zapleta in da nismo krivi, da so nastali odpadki. Kot kaže, bomo kljub temu morali problem rešiti ravno mi. Od tega ne bežimo. K projektu smo pristopili strokovno, bomo pa veseli, če nam država v prihodnje ne bo več 'pomagala' tako, da nam bo inšpekcijska služba pisala kazni,« pravi župan in pri tem poudarja, da na žalost za deponijo v Bukovžlaku, za katero pa je odgovorna država, veljajo drugačna merila. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje namreč pravijo, da bodo (šele) letos zbrali vso potrebno dokumentacijo in nelegalno deponijo sanirali prihodnje leto.