Povezali so se v civilno iniciativo in z vztrajnostjo dosegli, da sta podjetje in žalska občina lani financirali različne meritve, ki so jih na njihovo željo opravili strokovnjaki Inštituta za okolje in prostor. Ti so potrdili, da je hrup za okoliške prebivalce resnično preveč moteč, in predlagali nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko vodilni iz Omco Feniksa izboljšali stanje v okolici tovarne.
Za naložbo ne potrebujejo bančnih posojil
Drugačno mnenje pa so imeli v velenjskem Eriku, ki je presojal vplive predvidene novogradnje. Omco Feniks bi namreč rad nekoliko razširil proizvodnjo in v Angliji ali Nemčiji kupil trenutno najsodobnejšo opremo. K posodobitvi in razširitvi proizvodnje jih silijo odlični poslovni rezultati. Povpraševanje po izdelkih namreč presega njihove zmogljivosti, denarja pa imajo toliko, da si lahko investicijo privoščijo brez posojil. Trenutno imajo okoli 150 zaposlenih.
Strokovnjaki Erika so lani ocenili, da je načrtovana naložba za okolje sprejemljiva, hkrati pa so opravili tudi monitoring hrupa in tal, analizirali vsebnost težkih kovin ter določili vrednost delcev PM10 v zraku.
Po končani raziskavi so pojasnili, da so emisijske vrednosti posledica različnih virov onesnaževanja in da torej nanje vplivajo tudi bližina cestnega in železniškega prometa ter individualna kurišča. Po besedah direktorja Omco Feniksa Slovenija Boruta Triplata jim glede na to, da je meritve opravila pooblaščena in akreditirana institucija in da so bile izmerjene vrednosti pod zakonsko določenimi vrednostmi, sploh ne bi bilo treba uvajati dodatnih okoljskih ukrepov. Kljub temu so se odločili drugače.
Ker si želijo imeti dobre odnose s krajani, bodo uslišali njihove želje. Do konca marca bodo podaljšali in povišali že obstoječo protihrupno ograjo, do sredine aprila pa bodo hladilni stolp za tehnološke vode zamenjali z novim. »Oba posega nas bosta stala od 120.000 do 130.000 evrov. Iz ekonomskega vidika je investicija popolnoma neupravičena glede na to, da so vse merjene vrednosti pod zakonsko dovoljenimi. S posegom želimo pokazati, da nam ni vseeno, kaj krajani mislijo oziroma želijo, in da smo pripravljeni dobre predloge tudi upoštevati,« pravi direktor Triplat.
S takšnim razpletom bi bili zadovoljni tudi na občini. »Predstavniki civilne iniciative so korektno obljubili, da bodo zmanjšali svoje pritiske na podjetje, če se bo v mesecu ali dveh pokazalo, da direktor misli resno. V nasprotnem primeru bodo svoje aktivnosti nadaljevali z vso silo,« je pojasnil župan Janko Kos.
Feniks nastal na pogorišču propadlega Ferralita
Nezadovoljni krajani si ne želijo, da bi livarna zaprla svoja vrata. Zavedajo se, da daje kruh 150 zaposlenim, da je zelo uspešna, da redno plačuje vse obveznosti in da je v današnjih časih zelo malo takih podjetij, ki vlagajo v posodobitev in se pri tem ne zadolžujejo pri bankah. Hočejo le, da bi bil vpliv proizvodnje na okolje čim manjši. Za nekoga, ki ima težave z zdravjem ali pa je občutljivejši, je namreč lahko tudi nenehen hrup, ki ne presega meje dovoljenega, zelo moteč. Sicer pa je livarstvo na tem območju prisotno že od leta 1878, ko je žalski podjetnik Jožef Lorber zgradil strojno delavnico, v kateri je bila tudi manjša livarna. Kasneje je iz te male livarne nastala družba Ferralit, ki pa je zaradi izgube trgov po razpadu Jugoslavije zašla v hude težave in pristala v stečaju. Izločitveni upniki so s soudeležbo Razvojne družbe omogočili, da je na pogorišču Ferralita nastalo novo podjetje z domiselnim imenom Feniks. Tako kot je bilo že na začetku zamišljeno, so poiskali dobrega strateškega partnerja, ki je poskrbel, da je lahko Feniks »poletel« k višjim ciljem. Od leta 2001 je namreč njegova stoodstotna lastnica belgijska korporacija Omco International.