Prispeval k temu, da ljudje vedo, kaj se je zgodilo
Snowden je prispeval k temu, da ljudje vedo, kaj se je zgodilo, in sprožil javno razpravo o zaupanju v vlade, kar je po mnenju Solhjella ena izmed temeljnih zahtev za mir, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V pismu norveškemu odboru za Nobelovo nagrado je Solhjell skupaj s strankarskim kolegom Snorejem Valenom zapisal, da ne odobravata ali podpirata nujno vseh Snowdnovih razkritij, a ga hvalita zaradi razkritja narave in tehnološke zmožnosti sodobnega nadzora.
"Raven prefinjenosti in globine nadzora, ki so mu podvrženi državljani po vsem svetu, nas je osupnila in sprožila razpravo," sta še zapisala v pismu. Dodala sta, da so Snowdnova dejanja privedla do tega, da se je zaupanje in transparentnost znova postavilo za glavni načeli globalnih varnostnih politik.
Solhjell ve za Snowdnovo prošnjo za azil
Snowden je lani objavil dokumente ameriške Nacionalne varnostne agencije in razkril množično razširjen nadzor nad posamezniki in ustanovami v ZDA in po svetu. Glede na podatke portala Wikileaks je Snowden, ki trenutno biva v Rusiji, zaprosil za azil v več državah, tudi na Norveškem.
Solhjell, minister za okolje v levo usmerjeni norveški vladi, ki je lani izgubila volitve, je za AFP povedal, da ve za Snowdnovo prošnjo za azil, in menil, da bi jo morali obravnavati v skladu z običajnimi postopki. "To ni vplivalo na odločitev, da se ga nominiral za nagrado za mir," je dejal.
Med nominiranci so tudi Dačić, Thaci (na fotografiji) in Ashtonova. (Foto: Tomaž Skale)
Med nominiranci tudi Dačić, Thaci in Ashtonova
Rok za vložitev nominacij za Nobelovo nagrado za mir za leto 2014 poteče 1. februarja. Nominacije lahko vlagajo politiki, odvetniki in univerzitetni profesorji določenih znanosti. Švedski profesor sociologije Stefan Svallfors je Snowdna že julija 2013 nominiral za Nobelovo nagrado, ta nominacija pa še vedno velja za letošnje leto.
Preteklo leto je bilo za Nobelovo nagrado za mir 259 nominacij, letos pa so med drugim nominirani tudi srbski premier Ivica Dačić, predsednik kosovske vlade Hashim Thaci in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, in sicer zaradi njihove ključne vloge pri stabilizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Predlagali so jih predstavniki srbske in albanske interesne skupine v ameriškem kongresu.