Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Drago Bulc, predsednik združenja turističnih novinarjev FIJET Slovenija
Ob prebiranju vtisov naši tokratnih izvidničark iz izleta v Cerkno sem se najbolj razjezil pri tistem delu, ko sta sicer dobronamerni Španki opisovali, kako sta se nasmejali, hkrati pa tudi zgražali nad prevodi v lokalnih turističnih prospektih. Včasih je takšne jezikovne polomije v slovenščini in tujih jezikih v glasilu Turistične zveze Slovenije Lipov list ostro bičal naš dolgoletni turistični predstavnik v Milanu in poliglot Milan Bajželj. Nikomur ni ostal dolžan. In prav zato, ker so se ga oblikovalci raznih turističnih prospektov in drugih publikacij bali, da jih ne bo ožigosal in osmešil pred slovensko javnostjo, so začeli še posebej pri prevajanju močno paziti. K sodelovanju so pritegnili resnične jezikovne strokovnjake, ki si že zaradi svojega akademskega ugleda niso smeli privoščiti poenostavljenih prevodov.
Takrat je bil nabor prevajalcev, ki so obvladali tudi turistično terminologijo, precej manjši kot danes. Poleg tega v tistih časih ni bilo medmrežja in strička Googla, ki nas danes po skrajšani poti pripelje do slovarjev vseh svetovnih in tudi drugih manjših jezikov. Seveda pa mora tudi zdaj v času interneta vsak tekst dokončno prevesti in urediti strokovnjak za posamezni jezik in tudi tematiko. Pri prevajanju tekstov za turistične prospekte mora prevajalec dobro poznati tudi turizem.
Zato, da bi preprečili vse jezikovne zmazke in da ne bi sramotili dežele in njenih prebivalcev kar povprek, predlagam, da se poleg fotografov in oblikovalcev na vsak prospekt podpišeta pisec teksta in tudi prevajalec. Ko se razni novodobni pisuni ne bodo mogli več skriti za anonimnostjo, bodo najbrž, da bi se izognili posmehu, pisanje tekstov in prevajanje raje prepustili tistim, ki to resnično znajo. Pisanje in oblikovanje tekstov za tuje turiste pa je sicer najpametneje prepustiti profesionalcem iz dežel, iz katerih pričakujemo turiste. Tako na primer za angleško tržišče nikakor ne smete prepustiti prevajanja Američanu. V novejšem času pa boste še hujšo napako storili, če prevod teksta za hrvaško tržišče prepustite nekomu, ki je profesor srbskega jezika ali pa obvlada samo srbohrvaščino.
Vito Avguštin, Dnevnik
Na slabe cestne povezave nimajo kraji, v katere se odpravljajo naši izvidničarji, prav nobenega vpliva, je pa v celoti odvisno od njih, ali bodo obiskovalci cilj našli takoj ali s težavo. Pripombe zaradi slabih oznak se kar prevečkrat pojavljajo, pa naj gre za označbe na cesti, table pri kulturnih ali naravnih znamenitostih, spomenikih in podobno. Če namreč obiskovalec na koncu poti, ko ima že vsega dovolj, dolgo išče in potem s težavo najde cilj, bosta ob prihodu v hotel le dve možnosti: da bo gost slabe volje ali pa še slabše. Ampak, očitno je bil sprejem izpeljan po vseh pravilih, zato vse pohvale hotelskemu receptorju. Slednji je naredil natančno to, kar se pričakuje od receptorja, ki predstavlja prvi kontakt obiskovalcev z novim krajem, deželo. Prav zaigralo pa mi je srce, ko je špansko-avstrijski izvidniški par več kot pohvalil tudi uslužbenko v turističnoinformacijskem centru. Končno nekdo, ki je plačan, da skrbi za turiste, to tudi v resnici dela. In to zelo dobro. Mogoče se ne strinjam le s pripombo, da ni dobro, ker večina turistične ponudbe ni osredotočena na Cerkno, pač pa da zajema širšo regijo, čeprav je res, da je bila to najbrž deloma tudi posledica dejstva, da se v Cerknem ni nič kaj veliko dogajalo. Naši turistični kraji se namreč vse prevečkrat soočajo z veliko težavo: nimajo rezervnega načrta, kako zadržati goste, če ni vse idealno oziroma tako, kot so si zamislili. Kako recimo zadržati goste v zimskih centrih, če tam ni snega? Kaj naj turisti delajo, kako naj se zabavajo, kako naj preživijo dan? Izjemna prijaznost domačinov in prečudovito naravno okolje sta le osnovi, na katerih se da kaj storiti, v nasprotnem boste slišali stavek: »V slabem vremenu ni veliko za početi.« Izjemno so me razveselili Babičin kot v hotelski zajtrkovalnici pa pohvale na račun hrane, čeprav sta gostji pogrešali še več ponudnikov lokalne kulinarike(!), in pohvale na račun Cerkljanskega muzeja. Razen urnika muzeja – ampak to je že del zgodbe, ki sem jo načel ob koncu prejšnjega odstavka. Namesto da bi odprli muzej ob 10. uri in vrata spet zaprli ob 13. uri, bi na deževni dan na primer lahko pomislili na otroško delavnico v izdelovanju pustnih mask. In upam, da so že umaknili brošure v španskem jeziku ali najeli prevajalko oziroma prevajalca. Saj sami veste, kako bi vam dvignilo pritisk, če bi v eni od sosednjih držav dobili turistično brošuro, v kateri bi pisalo: »Za use ki si bila turisti bo bla city center prava odlocitev za soping.«
Primož Žižek, direktor podjetja E-Laborat
Zakaj smo Slovenci v turizmu bolj talentirani za pripravo vsebin za tiskane kataloge in promocijske brošure kot spletna mesta? To ni kritika, temveč skromna ocena stanja. Morda je razlog v tem, da imajo tiskani materiali začetek in konec, medtem ko se pri poslovanju prek svetovnega spleta »nikoli ne pride na cilj«, ker se da vedno še boljše in ni končnih rokov? Sicer spletno mesto Cerkno turizem igra na dobre note, predvsem ko gre za osnovno arhitekturo navigacije in menijskih postavk. Tudi vsebina je precej obsežna, ponekod zaniha, a zgodbe so nad slovenskim povprečjem. Stran je pravzaprav pomirjajoča, osnovni gradniki stojijo.. Če pustimo ob strani estetizacijo, iskalne vidike in uporabniško izkušnjo, bi bila z nekaterimi nadgradnjami in večjo drznostjo gotovo boljša. A pravo vprašanje je, če spletno mesto dosega cilje? In takoj za tem, kako lahko najprej s hitrimi potezami Cerkno izboljša konkurenčnost na spletu ter kako se lotiti razmisleka o spletnem nastopu, da bo ta turistična destinacija na spletu še bolj približana turistom in predvsem najdena v pravem trenutku v procesu odločanja turistov. Nekaj namigov za hitropotezne korake v pravo smer: več prodajne predrznosti in sugestivnosti do turistov s še bolj konkretnimi predlogi in zgodbami (vključiti tudi izlete in zanimivosti, ki jih na spletu težje najdeš kot v že omenjenih brošurah, na primer več internih povezav, prepleta med zgodbami...), bolj izpostaviti kataloge oziroma njihove vsebine vključiti med interaktivne vsebine in turiste povabiti k prebiranju v vseh jezikih, v katerih so katalogi na voljo, opremiti spletno mesto s sodobno interaktivnostjo, tudi v geoinformacijskem smislu, ter na dobro osnovo vpeljati še več integracije mnenj uporabnikov, drugih virov in trženja... Ni nujno, da ima destinacijska organizacija rezervacijski sistem, vsekakor pa je treba več poudarka nameniti aktivnemu trženju turističnih produktov. Cerkno je na spletu takšno, kot je v resnici. Poudarjeno pomirjajoče, poudarjeno skriti zaklad. Kar je plus. Slabost tega je, da na spletu to ni vedno nagrajeno.
