Tomaž je po diplomi iz ekonomije dobil službo za določen čas kot vodja prodaje. Ko je po enem letu pogodba potekla, je našel novo zaposlitev, ponovno za določen čas, v planski službi znanega podjetja. Tudi ta je potekla in Tomaž je bil znova na cesti. Brez uspeha je pošiljal prošnje za zaposlitev s področja financ, potem pa dokončno obupal, da bi v Sloveniji dobil kakšno službo.
Lani spomladi se je odločil za odhod tujino in odšel na Nizozemsko, kjer je pred leti našla zaposlitev pri podjetju Nike že njegova sestra. Že v enem mesecu je dobil službo pri spletnem turističnem podjetju Booking.com, za njim pa je pred tednom dni odšlo še njegovo dekle, ki se mu obeta zaposlitev pri podjetju Nike.
Da postaja tujina ob vse slabših zaposlitvenih možnostih v Sloveniji vse pogostejša rešitev za mlade, potrjuje tudi Statistični urad RS (Surs). Po zadnjih podatkih se je leta 2012 v tujino, največ v Nemčijo in Avstrijo, odselilo 1570 mladih med 15. in 29. letom starosti, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej.
Za mlade v dveh letih 153 milijonov evrov
Čeprav je v Sloveniji brezposelnost mladih še vedno nekoliko pod povprečjem EU, pa je skrb zbujajoče, da hitro narašča. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se je stopnja brezposelnosti mladih (od 15 do 29 let) samo v lanskem letu povečala s 23,6 na 26,2 odstotka, kar je največji porast med vsemi skupinami brezposelnih. Posebej skrb zbujajoče je, da še zlasti narašča delež prvih iskalcev zaposlitve brez delovnih izkušenj, dolgotrajno brezposelnih mladih ter mladih z višjo in visokošolsko izobrazbo.
Po številnih kritikah na račun prepočasnega ukrepanja se je morala zganiti tudi politika. Državni zbor je oktobra lani sprejel Nacionalni program za mladino 2013–2022, vlada pa namerava na prihodnji seji sprejeti še izvedbeni načrt Jamstva za mlade. Ta vseevropski projekt mladim do 29 let zagotavlja, da jim bo v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom) ali vključitev v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.
Poleg tega zagotovila program zajema 38 ukrepov, med katerimi so tako tisti, ki so se že doslej po oceni vlade izkazali kot učinkoviti (usposabljanje na delovnem mestu, subvencije za delodajalce, nacionalne poklicne kvalifikacije...), kot tudi novi in takšni, ki so nekoč že bili v uporabi. Med temi so delovni preizkus znanj in spretnost na konkretnem delovnem mestu, sistem beleženja in priznavanja neformalnih pridobljenih znanj, okrepitev praktičnega usposabljanja pri delodajalcu v času izobraževanja in vajeništvo ter kadrovske in deficitarne štipendije. Na ministrstvu za delo izpostavljajo tudi projekt v podporo podjetništvu, ki ga bodo začeli pripravljati v prihodnjem letu in v katerem bodo združili do zdaj razdrobljena sredstva različnih manjših projektov. Med njimi so projekt UPI (ustvarjalnost, podjetništvo, inovativnost) za promocijo podjetništva v šolah, projekt podjetniškega inkubatorja na univerzi, projekti povezovanja mladih z gospodarstvom prek diplomskih in seminarskih nalog, točke podjetniškega portala VEM (Vse na Enem Mestu) ter priprava brezposelnih s podjetniško idejo na samozaposlitev.
Program predvideva preventivno ukrepanje s štipendijami in vseživljenjsko karierno orientacijo. Takoj po nastanku brezposelnosti sledijo priprava individualnega zaposlitvenega načrta in ukrepi aktivne politike zaposlovanja, nato podpora pri uresničitvi podjetniške ideje, po štirih mesecih brezposelnosti pa dodatni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, med njimi sofinanciranje obveznega pripravništva v določenih sektorjih. Med pomembne sistemske ukrepe spada tudi vzpostavitev posebne skupine 68 mladih svetovalcev zaposlitve za mlade na Zavodu RS za zaposlovanje in delovanje službe EURES, ki bo na terenu z nasveti pomagala brezposelnim do zaposlitve.
Skupno bo za ukrepe v letih 2014 in 2015 namenjenih 153 milijonov evrov, od tega bo več kot 100 milijonov evropskega denarja. V ukrepe naj bi v teh dveh letih predvidoma vključili več kot 112.000 mladih.
Na ministrstvu za delo pravijo, da bodo več sredstev (v absolutnem znesku) za mlade namenile le Španija, Anglija, Italija, Francija in Poljska, glede na število brezposelnih mladih pa naj bi bila Slovenija v samem vrhu. Da so mladi prioriteta, je po njihovem razvidno tudi iz podatka, da bo zanje v prihodnjih dveh letih namenjenih več sredstev kot za vse druge brezposelne skupaj.
Mladim je dovolj mačehovskega odnosa države
Zanimivo je, da predstavniki mladih s predlogom programa niso zadovoljni – vladi očitajo, da njihovih pripomb ni upoštevala. Po oceni predsednice Mladinskega sveta Slovenije Tee Jarc je program zgolj zbirka 38 nedefiniranih in medresorsko neusklajenih ukrepov. »Mladi ne potrebujemo definicij, ampak konkretne cilje in kazalnike,« pravi Jarčeva, ki kot primer izpostavlja zlasti nedodelan načrt beleženja in priznavanja neformalnih pridobljenih znanj ter kljub sredstvom, ki so na voljo, še vedno neprivlačne kadrovske štipendije. Predlaganim ukrepom očita tudi, da so le kratkoročne narave in da z njimi problema brezposelnosti mladih ne rešujejo strateško in na dolgi rok – med drugim z reformo izobraževanja in dolgotrajnejše vseživljenjske karierne orientacije.
Na ministrstvu za delo očitke zavračajo. Jamstvo za mlade po njihovem mnenju predstavlja premišljeno kombinacijo ukrepov, ki bi lahko, ob predpostavki gospodarske rasti v prihodnjih letih, učinkovito vplivala na reševanje problematike brezposelnosti mladih. Pomanjkanje podpore med mladinskimi organizacijami je sicer tudi vzrok, da vlada programa na zadnji seji še ni obravnavala. S predstavniki mladih se bo znova sestala danes.