Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je bila zadnjih 14 let ustanovitelj, sicer pa kar 18 let sofinancer Študentske založbe, je minulo sredo na redni seji brez glasu proti potrdil prenos ustanoviteljstva tega zavoda s ŠOU na skupino devetih posameznikov kot novih ustanoviteljev. »O prenosu ustanoviteljstva smo razmišljali že dlje časa, je pa to postalo nujno v trenutku, ko smo bili zaradi našega pravnega statusa omejeni pri prijavah na evropske projekte. Obenem so koncesijske dajatve Študentske organizacije močno upadle – v zadnjem letu kar za polovico. Ker je bil njihov predlog financiranja tako nizek, da je bila ogrožena eksistenca Študentske založbe, smo pač skupaj iskali neki izhod iz te situacije in ga našli v zdaj formulirani obliki,« razloge za spremembe v Študentski založbi, ki se bo odslej imenovala Beletrina, zavod za založniško dejavnost, razkrije strokovni vodja založbe Aleš Šteger.
Kot obljublja, bosta program in poslanstvo zavoda ostala nespremenjena, saj je cilj prenosa ustanoviteljstva ravno ta, da se ohrani vse knjižne zbirke (Beletrina, Koda, ČKZ, Scripta in Posebne izdaje), festivale (Dnevi poezije in vina, Literature sveta – Fabula), spletno knjižnico in knjigarno Biblos ter druge dejavnosti Študentske založbe v takšni obliki, kot so doslej obstajale. Tudi sodelovanje s ŠOU še zdaleč ni prekinjeno, saj namerava Beletrina še naprej »ostati v tesnem intelektualnem stiku s študenti ter jim nuditi različne ugodnosti«.
Deveterico novih ustanoviteljev poleg štirih predstavnikov dosedanje Študentske založbe, Mitje Čandra, Tomaža Gerdine, Marka Hercoga in Aleša Štegra, sestavlja še pet uglednih imen, ki že leta delujejo na parketu domačega založništva: to so Andrej Brvar, Milan Dekleva, Niko Grafenauer, Milan Jesih in Veno Taufer. »Zavestno smo se odločili, da bo strokovna javnost v tej zgodbi predstavljala sveto večino v svetu ustanoviteljev, saj se s tem želimo izogniti morebitnim insinuacijam o privatizaciji Študentske založbe,« je jasen sogovornik. Sestav pa bo še naprej deloval kot neprofitni zavod, saj bi bil, kot meni Šteger, program založbe, ki stavi predvsem na nekomercialnost in zahteva strokoven odnos do vsebin, v kakršni koli drugi obliki delovanja lahko ogrožen. »Čeprav se seveda trudimo obnašati tržno, je mozaik naših dejavnosti pretežno neprofitne narave in kot takšen brez javnih sredstev enostavno ne more preživeti. Prav zato smo želeli obstati kot neprofitni zavod v takšni pravni obliki, da se bomo lahko prijavljali na različne razpise,« še pojasnjuje Šteger. sk
