»Trener ne sme biti nikoli povsem zadovoljen z igro svojega moštva. A tokrat bom naredil izjemo in dejal, da je bila to verjetno najboljša predstava francoske reprezentance v njeni zgodovini,« je ocenil selektor Claude Onesta, ki bo prihodnji teden dopolnil 57 let. Nekdanji igralec in trener (njegov bratranec je Gerard Onesta, politik in član evropskega parlamenta) je na selektorskem stolčku nasledil legendarnega Daniela Constantinija, potem ko so leta 2001 Francozi na domačem igrišču po finalni zmagi proti Švedski z 28:25 po podaljških postali svetovni prvaki.
Onesta je po premiernem velikem tekmovanju (šesto mesto na EP 2002 na Švedskem) prvo kolajno osvojil naslednje leto na SP na Portugalskem, ko so bili Francozi srebrni. To je bil začetek fantastične serije, v kateri so zdajšnji »Les Experts« v enajstih letih osvojili 14 kolajn na velikih tekmovanjih: štirikrat so postali svetovni prvaki (1995, 2001, 2009, 2011; še eno srebro in trije broni), trikrat evropski (2006, 2010, 2014, še en bron) in dvakratni olimpijski prvaki (2008, 2012). »Ko smo bili na prejšnjem EP v Srbiji enajsti, so nas mnogi odpisali. A takrat smo formo načrtovali za OI v Londonu in se od tam vrnili z zlatom. Tudi po šestem mestu na lanskem SP v Španiji so nas kritizirali, a smo leto pozneje pokazali, da smo še vedno špica,« pravi Onesta, ki je poleg Rusa Vladimirja Maksimova edini, ki mu je kot trenerju uspelo osvojiti naslove evropskega, svetovnega in olimpijskega prvaka. A Onesti je, v nasprotju z Maksimovim, uspelo združiti vse tri aktualne naslove v nizu: zlata kolajna na OI 2008, SP 2009 in EP 2010.
Dobra reklama za spodnje perilo
Nikola Karabatić je zasluženo postal najkoristnejši igralec (MVP) EP na Danskem in odlično dirigiral trikolorjem, katerih povprečna starost je skoraj 29 let. Peterica je stara 30 let ali več, tri igralce (vključno s Karabatićem) pa le še nekaj mesecev loči od 30. rojstnega dneva. »Pred odhodom na Dansko nas verjetno nihče ni videl povsem na vrhu. Če sem iskren, tudi sami se nismo videli. A odigrali smo fantastično tekmovanje, ga kronali z zlatom in utišali vse, ki so dvomili o nas. Doslej sem osvojil že veliko kolajn, a ta bo imela posebno mesto v življenju – prva zlata, osvojena z bratom Lukom,« pojasnjuje v Nišu rojeni Nikola Karabatić, eden izmed sedmih članov francoske »težke konjenice«, ki ima 100 kilogramov ali več.
Igralec Barcelone je bil na Danskem drugi strelec Francije z 32 goli, skupno pa na devetem mestu. »To je začetek ustvarjanja ekipe za OI 2016, mladi pa so z igrami na Danskem potrdili, da so se odlično vključili,« soigralce hvali Nikola, vsak od Francozov pa je za naslov evropskega prvaka dobil 40.000 evrov. V domovini je spet junak, a črna madeža ostajata: po zmagi na igrah v Londonu je med gostovanjem na francoski televiziji skupaj s soigralci razbil studio in voditelju raztrgal obleko, nato pa je bil v središču stavniške afere v Montpellierju. Tudi na Danskem je poskrbel za samoreklamo, a pozitivno. Proti Belorusiji je imel težave s podhlačami, ki so bile po mnenju delegata predolge in preveč barvaste. Nikola je zato stopil ob rob igrišča in se predvsem ob vzklikih in pogledih nežnejšega spola enostavno preoblekel. Kar dobra reklama za spodnje perilo, še posebno ob dejstvu, da se Nikola ukvarja tudi z modnim dizajnom.
Dinart ostaja minister za obrambo
Vratar Thierry Omeyer je v finalu na Danskem odigral svojo 300. tekmo v reprezentančnem dresu. Zaradi poškodbe roke, zaradi katere tri mesece skoraj ni treniral in igral, v prvem delu Eura 2014 sploh ni bil na seznamu 16 prijavljenih igralcev. »Ves čas sem verjel, da se bom pravočasno vrnil na igrišče in pomagal reprezentanci. Bolečine so bile kar hude, a sem jih skušal odmisliti. V prvem delu tekmovanja nisem želel tvegati, nato pa sem le stopil med vratnici,« je pojasnil Thierry Omeyer, z dobrimi 37 leti najstarejši v reprezentanci Francije. A priljubljeni Titi, ki je po sedmih letih igranja v Kielu pred letošnjo sezono prišel v Montpellier, bo še vztrajal med vratnicama: »Mnogi trdijo, da smo stari in da je naš čas potekel, a smo znova dokazali svojo kakovost. Moj cilj je nastop na OI 2016 v Riu de Janeiru. V Rio grem po zlato kolajno, potem pa v pokoj,« napoveduje Omeyer, ki je bil skupaj z Jeromom Fernandezom (dvojni reprezentančni rekorder s 365 nastopi in 1400 zadetki) in Daniellom Narcisom član ekipe, ki je pred 13 leti osvojila zlato na domačem SP.
Eden izmed zaščitnih znakov francoske izbrane vrste je vrhunska obramba. Nekoč je v njej kraljeval sloviti Didier Dinart, ki so mu rekli tudi minister za obrambo, zdaj je v drugačni vlogi. Po končani igralski karieri je pred časom postal desna roka selektorja Oneste, a ne kot klasični pomočnik, ampak je – kar je v rokometu posebnost – zadolžen za postavitev sistema igre v obrambi. »Rokomet je moja strast in svojega življenja si ne znam predstavljati brez njega. Kot igralec sem osvojil vse, kar je bilo mogoče, zdaj želim to storiti še kot trener,« meni Didier Dinart, ki se je na EP 2014 prvič pojavil v tej vlogi. Na otoku Guadalupe rojeni Dinart, ki se ga je zaradi vrhunske igre v obrambi prijel vzdevek Skala in je za Francijo odigral 376 tekem, uživa v sodelovanju z Onesto (ta mu je sam predlagal sodelovanje v tej vlogi) in igralci. »Po koncu kariere nisem razmišljal o trenerstvu, a po ponudbi Oneste moja odločitev ni bila težka. To je najboljši možni način, da svoje izkušnje in znanje prenesem na mlajše,« se zaveda Dinart, ki zdaj na klopi izstopa tudi z modnimi očali.
Ko je Francija ostala brez stebrov obrambe Dinarta in Bertranda Gilla, je Didi za to vlogo poleg Cedrica Sorhainda predvidel Luko Karabatića in Igorja Anića. Vsi trije so svojo nalogo na Danskem odlično opravili, čeprav je 29-letni Sorhaindo proti Poljakom dobil tako močan udarec v oko, da mu je to oteklo in se zaprlo, zato je moral začasno tudi v bolnišnico. Mlajši brat Nikole Karabatića, 25-letni Luka, je z 202 centimetroma najvišji v reprezentanci in je v finalu odigral šele 12. tekmo za Francijo, saj se je z rokometom začel resno ukvarjati šele pri 19 letih, prej pa je igral tenis. V Mostarju rojeni Anić – zaročen je s Slovenko Anjo Poljanec – pa je Francoze rešil proti Poljski s štirimi zadetki, med katerimi je dosegel tudi zmagovitega za 28:27. »Pred EP na Danskem nisem imel jasne slike o tem, kako močni smo, predvsem zaradi kopice poškodb in novincev. A mladi in dokaj neizkušeni igralci so me presenetili, saj so vrhunsko opravili svoje delo. Čeprav seveda lahko igrajo še bolje. Mislim, da je le nebo naša meja,« je svoje igralce slikovito opisal Dinart.
