Pred dobrim letom dni smo v sliki in besedi predstavili primer iz krške občine, natančneje situacijo na občinski cesti, ki povezuje krajevni skupnosti Raka in Leskovec pri Krškem pri naselju Sela pri Raki, še prej tudi nekatere druge primere, a se po objavi tam ni zgodilo nič. Čeprav zakon o cestah pojem naselja jasno opredeljuje kot pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto in katerega meje so označene s predpisano prometno signalizacijo, se v primeru Sel pri Raki in v primeru mnogih drugih naselij v krški občini, kot so Brestanica, Stolovnik, Kržišče, Spodnji Stari Grad, Zaloke in Pesje, če omenimo samo peščico od njih, dogaja, da prometni znak za naselje stoji tudi po nekaj sto metrov daleč od prve stanovanjske hiše. To pomeni, da morajo vozniki kljub zadovoljivi preglednosti in spodobnemu stanju vozišča mimo njiv in travnikov brez razumljivega razloga ponoči in podnevi voziti z največ 50, v nekaterih primerih celo z največ 40 kilometri na uro, sicer jih lahko doleti »pravična« kazen.
Skozi naselje smejo z višjo hitrostjo kot pred njim
Zanimiv je tudi primer v bližini naselja Vihre, kjer pred nadvozom nad avtocesto postavljena vertikalna prometna signalizacija voznikom sporoča, da smejo od tam dalje voziti največ s 40 kilometri na uro ter da lahko računajo na poledenelo vozišče. Če bi se prometna znaka nanašala samo na območje nadvoza, bi bila zadeva razumljiva, toda ne, hitrost je iz nerazumljivega razloga omejena vse do skoraj kilometer oddaljenega naselja Gorenje Skopice v sosednji brežiški občini, na začetku katerega vozniki naletijo na zanimiv paradoks. Za razliko od običajnih situacij jim znak za začetek naselja omogoča povišanje in ne zmanjšanja hitrosti. Zelo sprto z logiko. Tudi to, da voznikom na nadvozu grozi nevarnost poledice tudi poleti, je malodane smešno.
Na krški občini so nam za primere Sel pri Raki, Brestanice, Stolovnika in Pesja odgovorili, da so se za postavitev prometnih znakov na način, ki ni v skladu prometnimi predpisi zaradi zagotavljanja večje varnosti pešcem, zlasti šolarjem, čeprav v večini primerov šolarjev na spornih odsekih ni mogoče srečati, ker jih šolski avtobus pobere v naselju in ne 300 ali več metrov pred njim, kjer ni nobene hiše. Na občini pravijo, da želijo na ta način na določenih cestnih odsekih omejiti hitrost vožnje, a pozabljajo, da za omejevanje hitrosti vožnje obstajajo drugačni prometni znaki. Da je naše razmišljanje pravilno, so nam potrdili tako na ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor.
Nobenih sankcij za nepravilno postavljeno prometno signalizacijo
Ker so nam na ministrstvu pojasnili, da je za postavitev prometne signalizacije skladno s predpisi odgovoren izvajalec rednega vzdrževanja ceste in da je za ravnanje v nasprotju s predpisi, ki določajo ta pravila za izvajalca rednega vzdrževanja, predpisana globa v višini 1000 evrov, za njegovo odgovorno osebo pa 500 evrov, smo se na krškem medobčinskem inšpektoratu pozanimali, ali so zoper odgovorne kdaj že ukrepali. Namesto pričakovanega pritrdilnega odgovora nas je njegov vodja Martin Cerjak presenetil z nestrinjanjem, da bi šlo v navedenih primerih za kršenje zakonodaje, češ da ne zakon o cestah ne podzakonski predpisi ne določajo natančnega mesta postavitve prometne signalizacije: »Kar je tudi nemogoče glede na vse možne situacije na terenu, razen pasu za postavitev prometne signalizacije, kar pa v vaših primerih ni sporno.« Na podlagi tega odgovora sklepamo, da si na medobčinskem inšpektoratu nekatere prometne predpise razlagajo drugače kot na republiškem. »Lahko se strinjam, da je prometna signalizacija v navedenih primerih postavljena nenavadno, a glede na to, da ne poznam ozadja postavitve, tega ne morem komentirati,« še pravi Cerjak in dodaja, da to nenavadnost razume kot poskus zagotavljanja prometne varnosti vsem udeležencem v prometu.
Zaradi nevarnosti poledice hitrost omejena tudi poleti
Na zanimivo razhajanje v primeru opozarjanja na poledico pri naselju Vihre smo naleteli v odgovorih predstavnikov državnih oblasti. Medtem ko so nam na infrastrukturnem ministrstvu odgovorili, da predpis o pravilih postavljanja prometnih znakov ne določa, da se posamezne znake v primeru prenehanja določene nevarnosti (na primer poledice) odstrani in da so v tem smislu že pripravili osnutek novega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi, katerega rešitve odpravljajo tudi takšne pomanjkljivosti (po novem bo predvideno, da se znak za poledico postavlja in odstranjuje v skladu s programom dela zimske službe), na republiškem prometnem inšpektoratu navajajo, da je treba prometno signalizacijo in prometno opremo iz cestnega sveta odstraniti, ko preneha vzrok, zaradi katerega je bila ta postavljena, oziroma jo vsaj prekriti.
Glede nerazumljive, skoraj kilometer trajajoče omejitve hitrosti na 40 kilometrov na uro pred Gorenjimi Skopicami, so si na obeh državnih organih enotni, da gre za nesmisel. Na ministrstvu upravljalcu ceste priporočajo, naj veljavnost omejitve pojasni z uporabo dopolnilne table pod znakom.
In ja, oboji so nam povedali, da nadzor nad ustreznostjo postavljene prometne signalizacije v našem primeru sodi pod pristojnost medobčinskega inšpektorata v Krškem.
