Dnevnikov izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2013, ki v sodelovanju s partnerji iz akademskega sveta ter podpornega okolja in ob partnerstvu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prepoznava in promovira najboljše primere dobrih praks na področju zaposlovanja ter kakovosti delovnih mest, se te dni preveša v srčiko svojega namena. Konec meseca bo objavljen seznam najboljših zaposlovalcev, 15. februarja pa tudi seznam finalistov, saj v teh dneh končujejo analiziranje rezultatov anket, opravljenih med zaposlenimi vseh sodelujočih podjetij.
»Zlata nit prav gotovo pomaga tudi pri izgradnji menedžerja. Pri nastopu svojega delovnega mesta so mi rezultati Zlate niti namreč pomagali pri gradnji učinkovitega sloga vodenja. Z enostavnim anketiranjem sem takrat kot nova menedžerka v podjetju dobila jasno sliko o odnosu med podjetjem in zaposlenimi, vlogi in kakovosti dela posameznika v podjetju, značilnostih organizacijske kulture, klime in medsebojnih odnosov znotraj podjetja,« ob letošnjem vnovičnem sodelovanju v tem medijsko-raziskovalnem projektu, ki poteka sedmo leto zapored, razmišlja Sandra Erker, direktorica podjetja RCM.
»Za sodelovanje v Zlati niti smo se odločili zato, da smo lahko ugotovili, ali so naše trditve o pripadnosti zaposlenih pravilne. Intuicija menedžerja na eni strani in objektivni rezultati, ki nam jih da na drugi strani anketa med zaposlenimi, so prava kombinacija. Rezultati Zlate niti so bistveni, saj menedžment vidi, kaj lahko naredi še boljše, ali so vrednote, ki jih zasleduje menedžment, res tudi vrednote zaposlenih. Mi vidimo, da so,« ugotavlja Sandra Erker, ki je letos ena od treh kandidatov za naziv mladi menedžer leta.
Ob njej sta to še Lovro Peterlin iz Linea Directe in Andrej Ivančič iz ITW Metalflex, menedžerja podjetij, ki prav tako sodelujeta v Zlati niti. »Zlata nit ne pripomore le k izostritvi slike o zavzetosti in počutju zaposlenih na delovnem mestu, pač pa tudi k izostritvi vsega vodstva, torej vseh članov kolegija,« poudarja Ivančič, ki posebej izpostavlja pomen čustvene inteligence pri vodilnih v podjetju. »Ker večina dela poteka v timih in ker so tudi najpomembnejše odločitve sprejete tako, je za dobrega vodjo ključnega pomena, da zna pri članih svojega tima prepoznati posameznikove prednosti in slabosti ter njegove prednosti izkoristiti v prid vsega tima.«
Sicer pa v ITW Metalflex skušajo nenehno izboljševati vzdušje med zaposlenimi. S prijavo na Dnevnikov izbor in v ta namen izvedeno anketo med zaposlenimi želijo pridobiti neodvisen rezultat, kakšno je trenutno počutje, zadovoljstvo zaposlenih. »Ker je bila anketa anonimna, pričakujemo iskrene odgovore, na osnovi rezultatov pa bomo lahko sklepali, ali smo na pravi poti in kje imamo največ prostora za izboljšave,« pravi Ivančič.
Po mnenju Lovra Peterlina pa je Zlata nit odličen primer projekta, ki omogoča precej neposreden in kredibilen vpogled v zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih v slovenskih podjetjih. »Učeče se organizacije lahko s tako pridobljenimi informacijami, trendi in primerjavami ter jasno metodologijo brez težav izboljšujejo tako odnose na delovnem mestu kot tudi delovne razmere, kar nedvomno prispeva k višji zavzetosti in odgovornosti zaposlenih. In kaj označuje dobrega vodjo? »Poleg nujno zelo razvite osebne karizme, ključne značilnosti pravega vodje, ga primarno determinira mešanica dveh ključnih nalog, ki jih mora opravljati tako rekoč na dnevni ravni, to so osmišljevanje pravih vrednot in kulture v podjetju ter jasna opredelitev in nedvoumno komuniciranje strategija podjetja. Glede na to, da dokazano v sodobnem podjetju ključno konkurenčno prednost predstavlja prav kultura podjetja oziroma, kot se je slikovito izrazil Peter Drucker, da prava kultura podjetja z lahkoto pomalica še tako dobro strategijo podjetja, je jasno, kateri nalogi mora dober vodja posvečati večino svojega časa in virov.«