Orkester Zagrebške filharmonije, s katerim je bil pred kratkim umrli hrvaški dirigent Milan Horvat povezan polnih 60 let, je na sinočnjem koncertu odigral Mahlerjev Adagietto iz 5. Simfonije v cis-molu in Mozartov Rekviem za soliste, zbor in orkester, dirigiral pa je Vladimir Kranjčević, nekdanji Horvatov študent in njegov velik oboževalec. Mahlerjev Adagietto so odigrali na željo maestrove soproge, saj je Horvat izjemno cenil Mahlerja kot skladatelja. Pri izvedbi Mozartovega Rekviema pa so sodelovali Akademski zbor I. G. Kovačić ter operni solisti sopranistka Martina Zadro, altistka Martina Gojčeta-Silić, tenorist Tomislav Mužek in basist Luciano Batinić. Slovo od maestra je potekalo v dvorani, ki jo je pred 40 leti slovesno odprl skupaj z Orkestrom Zagrebške filharmonije. Sicer pa je Horvat v dvorani Lisinski temu orkestru zadnjič dirigiral pred petimi leti, star 90 let; to je bil otvoritveni koncert sezone 2008/09.
Zaznamoval glasbeni zemljevid
V Pakracu rojeni dirigent, pianist in pedagog je kariero začel leta 1946 kot vodja Simfoničnega orkestra Radia Zagreb. Bil je glavni dirigent Nacionalnega simfoničnega orkestra Irske v Dublinu, leta 1956 pa se je začelo njegovo dolgoletno sodelovanje z Zagrebško filharmonijo; bil je njen umetniški vodja in direktor, z orkestrom je koncertno prepotoval Evropo in ZDA. Dolga leta je bil ravnatelj glasbenega programa Letnih iger v Dubrovniku, vodil je Radijski simfonični orkester na Dunaju ter dirigiral orkestrom v Berlinu, Rimu, Salzburgu in Lizboni pa tudi v Ljubljani. Tri leta je deloval kot šef dirigent Simfoničnega orkestra Gradec, postal je tudi častni dirigent Orkestra de Chambre v Lozani. Horvat je vzporedno z glasbo študiral tudi pravo, toda po doktoratu na pravni fakulteti v Zagrebu se je povsem posvetil glasbi.
Vsaj deset let je dirigiral v zagrebški Operi, največkrat pa je dirigiral simfonično glasbo; med baročnimi deli oratorije Bacha in Händla, iz klasične literature Beethovnove simfonije, iz obdobja romantike Schuberta, Brahmsa in Čajkovskega, pa tudi klasike 20. stoletja, med katerimi so bila dela Stravinskega, Šostakoviča in Bartóka. Na odru se je srečal z mnogimi velikimi glasbeniki, kot so Mstislav Rostropovič, David Ojstrah, Jehudij Menuhin, Artur Benedetti Michelangeli, snemal je za ugledne založbe, kot so Decca, Philips in Deutsche Grammophon. Slovel je kot izjemno precizen dirigent z zelo visokimi umetniškimi kriteriji.
Reden gost Slovenske filharmonije
Iz arhiva Slovenske filharmonije so nam sporočili, da je Horvat prvič pri njih dirigiral leta 1947, in sicer Orkestru Radia Ljubljana, spored pa je zaznamoval Beethoven. Orkestru Slovenske filharmonije je potem prvič dirigiral ob svojem drugem prihodu, leta 1954, družili so se ob skladateljih Šuleku, Mozartu in Čajkovskem. Ponovno je v Ljubljano prišel naslednje leto, takrat že v tako imenovani rumeni abonma, igrali pa so Škerjanca, Čajkovskega, Debussyja in uverturo v Wagnerjeve Mojstre pevce nürnberške. V vseh teh letih je Orkestru Slovenske filharmonije dirigiral več kot 180-krat, skupaj so bili tudi na več turnejah v tujini. Zadnjič je kot dirigent stal v Slovenski filharmoniji leta 2006 v okviru vokalnega abonmaja. Dirigiral je Slovenskemu komornemu zboru, Orkestru Slovenske filharmonije in Orkestru Akademije za glasbo, solisti so bili Martina Zadro, Mirjam Kalin, Matjaž Stopinšek in Jože Vidic, na sporedu pa je bil Händlov oratorij Mesija, ki ga je leta 1789 priredil Mozart.
Milan Horvat je umrl v 95. letu starosti, na prvi dan letošnjega leta v Innsbrucku, kjer je zadnja leta tudi živel. Pokopali so ga pred dnevi v najožjem družinskem krogu. im
