»Ker je prvi koncert cikla odpadel zaradi bolezni izvajalcev, konec oktobra smo namreč pričakovali člane zvočnega laboratorija Experimental Studio SWR iz Freiburga, bo koncert zasedbe Jack Quartet v bistvu uvod v cikel Predihano 2013–14. Odpadlega koncerta do konca sezone ne bo na sporedu, ga bomo pa poskusili organizirati jeseni ali pa v letu 2015,« ob začetku znova obujenega cikla sodobne glasbe Predihano pojasnjuje Katja Novak, vodja promocijskih projektov v Cankarjevem domu.
Popularni »klasiki«
Fantje iz slovitega Jack Quarteta, ki bodo nastopili jutri v Slovenski filharmoniji, so se srečali na Eastman School of Music, za zgled pa so si vzeli nekatere druge slovite kvartete oziroma zasedbe, kot so Arditti Quartet, Kronos Quartet, Muir String Quartet in Ensemble Intercontemporain. Ta hip uživajo v svetu glasbe izjemno priljubljenost: igrajo po najuglednejših koncertnih dvoranah, sodelujejo z umetniki iz različnih zvrsti glasbe, prejemajo ugledne nagrade. Kvartet sestavljajo violinista Christopher Otto in Ari Streisfeld, violist John Pickford Richards in čelist Kevin McFarland, slovijo pa tudi po svojih glasbenih delavnicah za mlade glasbenike, ki jih organizirajo po številnih uglednih univerzah, med drugim na Princetonu, Yalu in Harvardu.
V Ljubljani bodo predstavili skrivnostno kvartetno obdelavo psalma Angelorum psalata minstrela srednjeveškega skladatelja Rodericusa, ki je deloval v 15. stoletju. In ravno skozi to prvo delo glasbeniki dokazujejo, da je lahko sodobna, svobodna misel brezčasna. Spored bodo nadaljevali s prelomnim godalnim kvartetom modernistične ameriške skladateljice Ruth Crawford Seeger, ki je nastal leta 1931, za protiutež pa so v spored uvrstili skladbo Light Music Juliana Andersona, ki je svetovno premiero doživela junija lani na Festivalu Aldeburgh v Veliki Britaniji, in sicer v izvedbi že omenjenega Arditti Quarteta.
Večer bodo nadaljevali z delom Exordium angleškega skladatelja Briana Ferneyhougha. Tega štejejo za osrednjo osebnost gibanja »nova kompleksnost«, skladbo pa so posvetili ameriškemu modernistu Elliottu Carterju ob njegovi stoletnici rojstva. V drugem delu koncerta bodo izvedli kozmični Godalni kvartet št. 5 izpod peresa romunskega skladatelja Horatiuja Radulescuja, ki se sicer sam ni prišteval med francoske spektraliste. Njegova glasbena govorica temelji na Pitagorovih izrekih, pri čemer se zaokroža sodobna misel zunaj omejitev in nareka duha časa.
Izviri »novega zvoka«
»Zvok ni samo zvok: lahko je lomljiv, krhek, rezek, predrt, privlačen, gladek, zrnat…,« je misel komponista Marka Andreja, katerega skladba bi sicer v oktobru morala odpreti letošnji cikel Predihano, in nekako tudi napove duh tega cikla sodobne glasbe. Izvedli bi jo člani omenjenega nemškega zvočnega laboratorija, ki bi izvedli tudi svežo skladbo Vinka Globokarja, krstno izvedeno oktobra lani v Freiburgu, ter krstili novo delo Uroša Rojka z naslovom Spoj za kitaro, akordeon in živo elektroniko, čemur bomo torej lahko prisluhnili šele čez nekaj mesecev. Skladatelj in klarinetist Rojko bo v tej sezoni v Predihanem sploh v posebnem fokusu, saj praznuje šestdeset let.
Je pa nemško glasbeno okolje in elektronski studio v Freiburgu močno zaznamoval tudi glasbeni opus Uroša Rojka. Gre za sobivanje in konfrontacijo žive elektronike in akustičnih glasb, kot se je udejanjala na osi Francija–Nemčija, kjer se je iskalo in se še vedno iščejo nove poti glasbenega izraza. Izvir »novega zvoka« sicer prihaja iz legendarnega laboratorija IRCAM v Parizu, kjer je kot eden prvih častnih gostov Pierra Bouleza deloval tudi Globokar.
Spomladansko nadaljevanje
Ansambel Neofonía in dirigent Steven Loy, osrednja akterja pri izvedbi prvega cikla Predihano, se bosta na aprilskem koncertu osredotočila na madžarskega skladatelja Györgyja Ligetija, pri katerem je v Hamburgu denimo študiral tudi Rojko. Ligety ob Stockhausnu, Beriu, Boulezu in Cagu sodi med izvirne in vplivne skladatelje obdobja, ki ga je v Evropi zaznamoval berlinski zid, v globalnem svetu pa razvoj nove tehnologije. Slišali bomo njegovo kultno Simfonično pesnitev za 100 metronomov, Komorni koncert in Mrtvaške skrivnosti s solistom trobentačem Alešem Klančarjem, kjer gre za priredbo treh arij za sopran iz Howarthove »anti-anti opere« Le Grand Macabre. Večer bo zaključila Nina Prešiček z izvedbo Ligetijevega Koncerta za klavir, ki je nastal v poznih šestdesetih letih in napoveduje jasnejše linije po obdobju mikropolifonije.
Cikel bodo z ansamblom Neofonía II sklenili maja, takrat bodo ravno tako na sporedu skladbe Ligetija in še treh uveljavljenih skladateljev, ki so z njim povezani – Unsuk Chin, Conlon Nancarrow in seveda Rojko. Skratka, četudi bi se moral cikel Predihano začeti z Rojkovo novo skladbo, na katero bo torej treba še malce počakati, se bo zagotovo z njegovo skladbo zaključil, saj je Rojko za to priložnost namreč že skomponiral skladbo Stone Wind.
