Občine Radlje ob Dravi, Vuzenica, Muta, Ribnica in Podvelka že leta sofinancirajo delovanje Zdravstvenega doma (ZD) Radlje, v katerem deluje tudi popoldanska dežurna, tako imenovana četrta ambulanta, ki ima za občane odprta vrata vsak dan med 15. in 19. uro. Občina Muta, ki v skupno malho za to prispeva 15.500 evrov na leto, se je temu, da bi še naprej sofinancirala nadstandard, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne krije, že lani uprla in postala med preostalimi občinami sofinancerkami nekakšna »črna ovca«. A kot kaže, naj bi šlo za dokaj nenavadno prakso občin Dravske doline, ki dodatnega denarja javnemu zavodu, tako menijo tudi na ministrstvu za zdravje, niso dolžne zagotavljati.

»Zgodba ima precej dolgo brado in kaže na vso anomalijo slovenskega zdravstvenega sistema,« pravi muški podžupan Mirko Vošner. In razloži, da so imele vse občine še pred nekaj leti kar 95 odstotkov vseh zdravnikov redno zaposlenih v javnem sektorju. Pred petimi leti pa takratni direktor in zdravnik ZD Radlje Andrej Horvat nenadoma ni bil več zainteresiran za vodenje JZ, temveč je čez noč presedlal med zasebne zdravnike – koncesionarje. Za njim se je za ta korak odločilo še več drugih zdravnikov in radeljski ZD je ostal skoraj brez izvajalcev na primarni ravni. V matičnem ZD sta ostala zaposlena le dva, preostalih osem je zasebnikov, s katerimi so občine podpisale koncesijske pogodbe, nihče pa jih ob tem ni pobaral, kako bo organizirana popoldanska dežurna služba. Čeprav so jo dolžni zagotavljati tudi koncesionarji, ne nazadnje za to prejemajo tudi denar.

A v ZD Radlje so se temu uprli, zato so za delovanje popoldanske ambulante iskali dodatne vire financiranja. »Na Muti podpiramo delo popoldanske ambulante, vprašanje pa je, kdo je to dolžan financirati. In ne vem, čemu bi občina plačevala nekaj, za kar v pogodbi natančno piše, da plačuje ZZZS. Če so koncesijske pogodbe napisane napačno, pa jih je treba ustrezno popraviti,« je na zadnjem občinskem svetu dejal Vladimir Topler, tudi sam zdravnik v slovenjgraški bolnišnici in muški podžupan.

Koncesionarji so del javne mreže in so dolžni tudi dežurati

V JZ ZD Radlje so se tako očitno leta napajali iz dveh virov, iz občinskih proračunov petih občin Dravske doline in ZZZS. A takšnega dvojnega financiranja drugje ne poznajo. Tri mestne občine, in sicer Celje, Velenje in Maribor, smo vprašali, ali morda iz svojega občinskega proračuna financirajo delovanje ZD in s tem tako zdravnike v javni mreži kot zasebnike, a smo povsod dobili odgovor, da za to ni denarja. »Mi smo dolžni zagotavljati zdravstveno varstvo na primarnem nivoju, v katerega so vključeni tako zaposleni v JZ kot tudi zasebniki s koncesijo, vse pa financira ZZZS. To pomeni, da so tudi zasebniki s koncesijo, tako kot redno zaposleni, dolžni zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo za občane, torej dežurstvo, saj so vključeni v javno mrežo. Denarja za njihovo sofinanciranje pa v proračunu ni,« odgovarjajo na oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje. Enako so nam pojasnili v Mariboru. Izjema je velenjska občina, ki primakne nekaj denarja za urgentno zobozdravstveno službo, kjer delajo tudi zasebniki. A le zato, da je ta prebivalcem Šaleške doline na voljo tudi konec tedna.

Zasebnikom na leto od 110.000 do 150.000 evrov

Lani so Mutčani prvič povzdignili glas, češ, da koncesionarji od zavarovalnice tako ali tako dobijo denar, zato naj se med seboj dogovorijo, da bo vsak od njih vsaj en dan v tednu prisoten tudi v popoldanski ambulanti. Zdravniki zasebniki dobijo od ZZZS od 110.000 do 150.000 evrov na leto, kar kažejo tudi podatki na spletni strani Supervizorja. Andrej Horvat, ki je bil v Radljah prvi zasebnik-koncesionar, je od maja 2008 do januarja letos prejel od ZZZS dobrih 762.000 evrov, kar je povprečno dobrih 150.000 evrov na leto, od ZD Radlje pa od leta 2007 do lani še dodatnih 122 tisočakov. Dokler je bilo denarja v občinskih blagajnah dovolj, ni bilo težav, zdaj, ko obrnejo vsak cent, pa so se na Muti odločili zapreti pipico in temu narediti konec. Čeprav jih sosednje občine zaradi tega gledajo postrani, za to nimajo razlogov.